Kajzerce: Dan mladosti

Na današnji dan pred ohoho leti se je rodil drugi največji sin slovenske matere, Josip Broz Tito. Kdo ga je z zaslugami za rodno grudo in narodovo substanco izpodrinil s prvega mesta, je namreč povsem jasno in ni potrebe, da bi to posebej razglašali. Sicer pa je od rojstva in smrti maršala SFRJ minilo dovolj časa, da lahko aktualna politična elita oceni njegovo vlogo in z današnje, demokratične perspektive spregovori o njegovem liku in delu.

Po dveh mesecih pregovarjanja, pogajanj in številnih preložitvah se je naposled z zelo konkretno izjavo odzval premier Miro Cerar: »Vprašanje je zanimivo in zame predstavlja velik izziv. Prav zato bom pri vsaj treh zgodovinskih institucijah naročil študije, zahteval pa bom tudi pravno mnenje. Ko bom imel vse relevantne podatke na mizi, se bomo v nekaj mesecih odločili, ali je Broz pomembna, strateška ali navadna naložba naše države, nato pa prek javne razprave morda v dveh letih prišli do zaključkov, ki bodo podlaga za razmislek, ali naj odgovorim na vaše vprašanje, to pa bom storil le, če bom dobil štafeto za naslednji mandat.«

Dejan Židan je na vprašanje, kaj kot naslednik dediščine Josipa Broza meni o enem največjih zgodovinskih likov, odgovoril: »V SD ocenjujemo, da gre za stvar preteklosti, mi pa moramo gledati v prihodnost, kjer nam tuji okupator, tokrat brez orožja, zavzema državo. Kot ste najbrž opazili, je frontna linija pri Žitu padla, prav tako je sovragova ofenziva porazila naš 7. Mercatorjev korpus. Titove vojne veščine bi nam v takšnih primerih prišle prav. A sem res to rekel?«

Karl Erjavec Titovo vlogo ocenjuje pozitivno: »Kot zunanji minister male obskurne in nepomembne državice si prav želim Titovih časov, ko smo bili ena najmočnejših držav na svetu, v Brozovi vladi pa bi jaz bil seveda zvezni sekretar za zunanje zadeve. Pa še fajn penzije bi imeli.« Luka Mesec je podal najkrajši odgovor na naše vprašanje: »Druže Tito, mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo!« Ljudmila Novak se na naša vprašanja ni odzvala, po pojasnilih stranke je zaradi velikih obremenitev za nekaj časa odpotovala na počitek. Izvedeli smo, da je na nekem otočku Vanga, kje na zemeljski obli ta leži, pa nam do sklepa redakcije ni uspelo izvedeti oziroma preveriti.

Kot običajno je bil oster Janez Janša: »Zaradi tega morilca in zločinca smo danes v takšnem k..., no, v jajcih, no, nisem mislil tistega Jajca, kamor sem romal k njemu, no, skratka, smešno je, da se danes sprašuje o liku in delu tega diktatorja, ki je zatiral Slovenijo, slovenski narod in ki je vzpostavil zločinsko Jugoslovansko ljudsko armado, ki nas je leta 1991 napadla, pred tem pa mene tudi zaprla. Več vam bosta o tem morilcu povedala Roman Leljak in Eva Irgl, jaz za vas in pokojnika, naj mu zemlja ne bo lahka, nimam več časa.«

Borut Pahor se je na naše povabilo odzval hitro in učinkovito, kar je logično, prav in pravično, saj je najvišje rangirani član stranke, ki jo je negoval Kumrovčan: »Za vsa dejanja Josipa Broza, naj to povem zelo odkrito, jasno in povsem neposredno, bom, če bo to potrebno, prevzel vso odgovornost. Da bi bolje razumel njegovo vlogo, se bom dlje časa zadrževal v njegovem skrivališču v Drvarju, v jami na Visu in tudi v Hiši cvetja v Beogradu, počitnice pa bom preživel v vili Bled in na gradu Brdo, kamor je maršal rad prihajal.

Šel se bom izučit še za ključavničarja, prav tako bom obiskal bojišče na Sutjeski, kjer bom najbrž ranjen, življenje pa mi bo rešila moja zlata ribica, ki se bo vrgla name, da bi me zaščitila. Šele takrat bom dal končno oceno, za zdaj naj povem le, da pozdravljam rehabilitacijo Draže Mihajlovića, hkrati pa to dejanje ostro obsojam in za odločitve beograjskih sodišč prevzemam vso politično in moralno odgovornost.«