Dan po interpelaciji

Po celodnevnem poslušanju poslancev v parlamentu, ki so interpelirali ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, se ne morem načuditi. Ali slovenski poslanci in ministri res toliko lažejo, kot so očitali drug drugemu? Ali pa gre za specialno vojno, ki je namenjena prav temu, kar so dosegli: ustvarjanju zmede v glavah gledalcev in čustvenemu odzivanju. Ali imajo bolj prav »levi« ali »desni«, Miha Kordeš ali Jernej Vrtovec, Jelka Godec ali Jani Möderndorfer? No, bolezni je vseeno. Ne ozira se na politične preference, izbira ne glede na tisoče izrečenih besed. Štejejo le dejanja. V primeru bolezni zdravljenje, za vlado, ministre in poslance pa sprejetje dobrih zakonov.

Medtem ko so v parlamentu razpravljali o težavah zdravstva, predvsem o vse daljših čakalnih dobah, se je Neva iz Maribora peljala k zdravniku v Ljubljano. Sumijo, da ima raka. Potrebuje natančen pregled, na katerega bi v Mariboru morala čakati več mesecev, v Ljubljani pa je prišla na vrsto prej. A ne pravočasno, kot ji zagotavlja pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Pravica na papirju je eno, resnične razmere drugo. Neva še zdaleč ni premožna, a bi kljub temu raje pregled zdravniku v Mariboru plačala, kot da bi potovala v Ljubljano. Znesek bi bil najbrž nižji, kot stane bencin do Ljubljane, kosilo v glavnem mestu za dva in celodnevna odsotnost. A iz tega, kot vse kaže, ne bo nič. Nekateri poslanci so prav takrat ostro nasprotovali samoplačništvu, zasebnemu zdravstvu in s tem sprejemanju mimo čakalnih vrst. Na prvo mesto so postavili enakost bolnikov ne glede na finančne možnosti. Žal gre vse bolj za enakost v bolezni in revščini, namesto v blagostanju.

Iz UKC Maribor je zaradi neurejenih razmer odšlo toliko zdravnikov, da v bolnišnici ne zmorejo več pregledati in operirati toliko bolnikov kot prej. Večina je šla v Avstrijo, Nemčijo, Švico. Naravnost v tujino odide kar petina vseh diplomantov mariborske medicinske fakultete, odhajajo pa tudi zdravniki iz ljubljanskega UKC in drugih bolnišnic. Odhajanje zdravnikov je velika težava, ki se bo še bolj izostrila v prihodnosti. Bolniki v sili iščejo zdravnike drugje, pogosto v Ljubljani. Nekatere bolnišnice tudi same premeščajo bolnike v Ljubljano. Takšni premiki povzročajo vse več zamaškov, s tem nedopustno dolgega čakanja in finančnih težav v UKC Ljubljana. Idealne razmere za širitev najhujših oblik korupcije, kakršno so odkrili kriminalisti pred nekaj dnevi.

Čeprav je bila interpelacija namenjena kritiki ministrice, so včeraj veliko govorili o razpotju v zdravstvu: javno ali zasebno? O tem razpravljajo poslanci vseh sklicev že zadnji dve desetletji. O vseh težavah zdravstva že vsi vse vemo. Bolj kot odločitev o javnem ali zasebnem je zdaj nujno treba sprejeti odločitev o povečanju sredstev ali – v nasprotnem primeru – o zmanjšanju pravic. Za vse drugo zmanjkuje časa.

Dan po interpelaciji je vse enako kot pred njo. Zdravstvo hira, bolni ljudje so v strahotni stiski, s tem pa slovenska družba drsi v še večji moralni razkroj.