Dan vstaje

V dan »vseslovenske vstaje« vstopamo z grožnjami. Notranji minister skupaj s pravosodnim grozi organizatorjem shodov. Policija se ponaša z novo opremo za zatiranje demonstracij, z opremo pa ji lahko pomaga tudi vojska. Ministri si spet upajo nastopati bolj agresivno. A to po drugi strani kaže na vse večji strah oblasti pred današnjo »vstajo« ter pred morebitnimi prihodnjimi dejanji protesta in upora.

Dosedanje vstaje niso prinesle velikega izkupička. Mariborski župan je napovedal svoj odstop – odstopil še ni. Mestni svet, katerega odstop so tudi zahtevali tamkajšnji protestniki, še ostaja. Tudi župani drugih mest, za katere so na protestih zahtevali, da odstopijo s te funkcije, do nadaljnjega ostajajo. Da ne govorimo o slovenski vladi, ki niti ne pomisli – ali pa vsaj ustvarja tak vtis –, da bi razmišljala o možnosti svojega umika.

A iniciative in skupine, ki zahtevajo prav to, se vse bolj množijo in so čedalje manj anonimne. Nekateri zahtevajo takojšen odstop, društvo pisateljev pa ji, recimo, daje 30 dni. Vse bolj artikulirane so tudi druge zahteve protestnih skupin. Čeprav so precej različne, jim je skupno to, da zahtevajo, da naj se najprej poslovi celotni politični spekter, vladna in opozicijska stran. O tem, kaj naj se zgodi po tem, se že pojavljajo različna mnenja, a tudi ta imajo vsaj eno skupno točko: od tistih, ki jih bodo nasledili na oblasti, zahtevajo bolj moralno držo in delovanje v korist skupnosti, ne pa zgolj v lastni prid.

Današnja »vstaja« bo v marsičem odločila o prihodnjem razvoju slovenskega uporništva. Majhna udeležba bi pomenila, da je protestnih dni konec. Obsežne demonstracije pa lahko prinesejo novo zaostrovanje med vlado in ljudstvom v prihodnjih dneh in mesecih. Umik celotnega političnega razreda pa je za zdaj kljub vsemu le malo verjeten.