Tiskane izdaje
Nekdanjega ministra Čuferja res ne bi mogli potolažiti, da se je izteklo obdobje, v katerem »niso naredili preveč napak«. Sploh ne! Ministrstvo je naredilo zelo veliko, nepozabno napako: v zakonodajni postopek je izročilo zakon o davku na nepremičnine in pri njem vztrajalo kljub številnim opozorilom pravnikom, da z njim uvaja ustavno sporno obdavčitev, in ekonomistov, da nekakšna pripisana vrednost nepremičnin ne more postati davčna osnova. Ustavno sodišče je zakon razveljavilo od prve do zadnje črke, z njim pa še več določb zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin.
Ministrstvo za finance - in vlada Alenke Bratušek s predsednico na čelu - je poskušalo do zadnjega s cenenimi manevri pokazati ustavnim sodnikom, da bodo z nekakšnimi popravki na hitro izboljšali besedilo: še 27. marca je državni zbor odločal o spremembah in dopolnitvah zakona, ki so ga ustavni sodniki le dan pozneje razveljavili z javno razglasitvijo. Obdobje finančnega ministra Čuferja si bomo torej, in o tem res ni dvoma, zapomnili po zakonu o davku na nepremičnine. To je velika napaka, ki ostaja za njim. Spodbuditi nas mora k razmisleku, kaj se je iz takšnih zakonskih katastrof mogoče naučiti.
Novi finančni minister Dušan Mramor o davkih, o svojih davčnih načrtih, med zaslišanjem pred odborom državnega zbora za finance sam od sebe ni povedal skoraj ničesar. Nekaj malega smo izvedeli šele iz odgovorov na vprašanja odbornikov. Na kratko: ne zavrača rešitev, ki jih omenja tudi koalicijska pogodba vladnih strank, torej nižjo obremenitev plač za tako imenovani »pridni« sloj zaposlenih, davčne blagajne, ki jih bo minister še proučil, in davek na nepremičnine, a le prenovo veljavnih dajatev brez dodatnih obremenitev.
Zanimivo je, da je novi minister za finance med zaslišanjem veliko več časa namenil davčnim vprašanjem iz preteklosti, natančneje iz leta 2004, ko je bil drugo in zadnje leto finančni minister v takratni vladi Antona Ropa. »To je verjetno primerno mesto, da enkrat končno pojasnim to famozno obdavčitev teh pretežnih lastniških deležev,« je med zaslišanjem povedal odbornikom, ki ga o tem sploh niso spraševali. Najbrž malokateri od novih poslancev sploh ve, da se je Dušan Mramor leta 2004 kot finančni minister podpisal pod kratkotrajno visoko obdavčitev pretežnih lastniških deležev, zaradi katere so se nanj zgrnili očitki, da je kapital pognal v beg iz Slovenije.
Za novega ministra Dušana Mramorja je senca iz preteklosti očitno zelo neprijetna, zato lahko predvidimo, da bo med novim ministrskim mandatom še posebej previden, ko bo odločal o davčnih spremembah. To ni slabo izhodišče: lahko nas zavaruje pred polomijami, kakršna je bil davek na nepremičnine.
