Davek na posebnost

Protesti zaradi napovedanih sprememb imajo tudi svojo drugo plat.

Objavljeno
29. avgust 2013 16.27
Z otvoritve sejma AGRA
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Režiserji predstave na letošnjem mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni so po prvih odzivih »kritikov« iz množice obiskovalcev gotovo zadovoljni. V zgodbi o obrazih slovenske kmetijske politike, v kateri se zdi, da se tudi v novi skupni državi ne more prav ujeti v krog, ki se vrti v višjih razvojnih prestavah z všečnejšim izkoristkom pridelave, je izstopalo marsikaj.

Čeprav je po dolgem in vročem poletju s še eno od katastrofalnih suš v zadnjem desetletju, prav v dneh sejemskega dogajanja nebo kot zanalašč izdatno zalivalo tudi ta del Slovenije, to ni zmanjšalo teže razprav na posvetih in okroglih mizah, kjer so predstavljali rešitve za boljše prilagajanje spremenjenim podnebnim razmeram. Namakati ali ne že dolgo ni več vprašanje. Je pa vprašanje, ali je država s politiki, ki si podajajo oblast kot vroč kostanj, sploh že dovolj zrela za odpravo neumnih birokratskih ovir pri pridobivanju vseh dovoljenj za namakanje. Je dovolj zrela tudi za spoznanje, kako velika napaka so bile naložbe v velike sisteme odvodnjavanja in hkrati pospeševanje odliva voda skozi Slovenijo, medtem ko so v drugih evropskih državah daljnovidno povečevali vodne zaloge?

Da bi lahko bilo marsikaj drugače, če bi le bilo dovolj posluha za predlagane rešitve in voljo za konkretne spremembe, so ministru za kmetijstvo in okolje dopovedovali tudi obiskovalci sejma v neformalnih pogovorih ob jutranji kavi, h kateri jih je vabil. Kako koristni so bili ti pogovori, bo mogoče presojati v prihodnjih dneh, tednih in mesecih, če se prej ne bo zamenjala vlada. In potem se bo vse začelo znova.

Tudi zato se v Sloveniji ne moremo znebiti prakse »uzakonjanja« sivega trga, ki je tudi v kmetijstvu čedalje bolj prisoten. Šele z globoko krizo, ki je ob vseh anomalijah vladanja in tratenja skupnega denarja povečala minus v državnem proračunu, so se ob občutljivih rezih porabe in iskanju izdatnejših prilivov spomnili na nujno urejanje anomalij v tem posebnem delu gospodarstva. Sivi trg pri vinu ni nobena izjema. Zato na Agri odmevna predstava malih vinogradnikov in vinarjev z Dolenjske, za katero so poskrbeli v opozicijski stranki SDS.

Posebna vloga, ki jo priznavamo kmetijstvu zaradi njegove vloge v prostoru in pridelavi hrane, je tako kot v vseh drugih državah tudi pri nas finančno spodbujena z našim skupnim denarjem in najbrž upravičeno pričakujemo rezultate v obilnejši domači pridelavi. Ves denar, ki ga v okviru sprejetih ukrepov skupne kmetijske politike EU prejmejo upravičenci, je namreč denar slovenskih davkoplačevalcev.

V krizi, ko ni več mogoče uveljavljati novih izjem na račun večine, je zato težko poslušati, da se v pokrajini z največjim kmetijskim potencialom zmanjšuje volja do kmetovanja. Ker ob proizvodno nevezanih pomočeh marsikomu preprosto niti ni treba delati, saj prejemajo denar tudi nekmetje s kmetijskimi površinami. Pa se čudimo, zakaj nizka samopreskrba.

Ker ni zavesti in ne zaveze, da bi tisti, ki še kmetujejo, pridelano prodali domačim predelovalnim obratom, morajo ti manjkajoče surovine dokupovati. Tudi mleko, ki jim ga kmetje pred nosom vozijo italijanskim kupcem. Pa niti ni nujno, da za boljše plačilo. Protesti zaradi napovedanih sprememb katastrskega dohodka in rezov v sivo ekonomijo imajo torej tudi svojo drugo plat.