Davek, priročna palica

Predsednik vlade odkriva prednosti višjega DDV, minister Šušteršič pa jih že vidi.

Objavljeno
25. september 2012 22.41
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Katarina Fidermuc, gospodarstvo
Ali je novica, da utegne vlada zvišati davek na dodano vrednost za časopise in revije, le šala, mala pobalinska domislica ljudi, ki so se jim zamerile črke na papirju? »Sem pa vesel, da se ugotavlja, da dvig DDV ni samo dobra stvar. Doslej je veljalo, da je to neka čudežna rešitev za vse naše probleme,« je v New Yorku, kamor je prišel na skupščino OZN, rekel predsednik vlade Janez Janša.

Ameriško predstavništvo slovenske sedme sile je pri predsedniku vlade preverilo, ali je kaj resnice v napovedih, da njegova vlada načrtuje višjo davčno stopnjo za časopise in revije. Janez Janša je povedal, »da doslej o tem še ni dal nobene izjave in vlada o tem še ni sprejela nobene končne odločitve«. Minister za finance svojih čustev do medijev ne skriva – zamisel o višji obdavčitvi časopisov in revij podpira in, če poenostavimo, uveljaviti jo hoče pri skoraj vseh izdelkih, ki jih ni mogoče pojesti. V vladi torej res preverjajo možnosti, da bi višjo, splošno stopnjo davka predpisali za dejavnosti, pri katerih višje stopnje veljajo tudi v Evropi, torej ne le za časopise in revije. Slovenija zdaj uporablja 8,5-odstotno znižano in 20-odstotno splošno stopnjo davka na dodano vrednost, in ker je tako, lahko pri izbranih dejavnostih govorimo le o dvigu davčne stopnje za 11,5 odstotne točke.

Tolikšnega davčnega skoka pri tej dajatvi v Evropi zlepa ne boste našli, čeprav je po izbruhu gospodarske in finančne krize več kot polovica članic svoje proračune utrdila z višjimi stopnjami davka na dodano vrednost. Po izračunih vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj so za Slovenijo sprejemljivi manjši popravki splošne stopnje navzgor, na primer za eno odstotno točko, pri znatnejših dvigih, na primer z 20 na 25 odstotkov, pa je po ocenah analitikov mogoče predvideti upad zasebne potrošnje, manj prilivov v državni proračun, občutne podražitve, zahteve po višjih plačah ...

Čeprav posledic velikega pribitka k splošni davčni stopnji na ravni vsega gospodarstva ni mogoče preprosto preslikati samo v nekaj dejavnosti, s čimer zdaj grozi vlada, si je le mogoče predstavljati, kaj lahko povzroči preskok z znižane na splošno davčno stopnjo. Izračunov o posledicah prehoda z znižane na splošno stopnjo za posamezne dejavnosti doslej še ni objavila nobena vlada.

Vlada Janeza Janše se doslej ni odločila za splošni dvig davka na dodano vrednost, čeprav je k temu niso spodbujali laiki, ampak so popravke navzgor kot nujno pomoč javnim financam zagovarjali ekonomisti, ki so jo opozarjali, da davčnih ugodnosti ni mogoče deliti brez nadomestnih virov. Videti je, da predsednik vlade Janez Janša zdaj le ugotavlja, da dvig DDV vendarle ni samo slaba stvar, minister za finance Šušteršič pa je korak pred njim in je o tem že prepričan. Kmalu bomo vedeli, ali bosta za začetek res izbrala prav tisk, do katerega ima ta vlada precej zamer. Davke uporablja oblast za različne namene, beremo v učbenikih. Seveda, če roka tako izbere, tudi kot palico za vzgojo – razmisliti je treba le, kako doseči, da hkrati ne tepe še »naših ljudi«. To pa bo zanimivo.