Praksa kadrovske kombinatorike do zadnjega hipa in razkrivanje imen za nove nadzornike, ki jih predlaga država, šele na sami skupščini se je po Petrolu nadaljevala tudi na Telekomu Slovenije. Čeprav je predsednica uprave SDH Lidia Glavina še pred kratkim zatrjevala, da bodo v Telekomu podprli vse kandidate, ki so prestali sito njihove kadrovske komisije – in kandidati v sklicu so jih –, je država z njimi skoraj v celoti pometla.
SDH ima tako kot drugi delničarji po zakonu res pravico nasprotne predloge podati tudi na sami skupščini, a to gotovo ne predstavlja vzora transparentnosti upravljanja, ki naj bi jo zagotavljal holding. Navsezadnje z novimi seznami v zadnjem trenutku drugim delničarjem onemogočajo, da bi predlagane kandidate lahko ustrezno preverili, preden se do njih opredelijo, najprej predvidene pa po nepotrebnem diskreditirajo.
Še bolj bizarno je, da nasprotni predlogi padajo celo v družbah, v kateri je država edini lastnik. Skrb vzbujajoče je, da se nadzorniški stolčki očitno še vedno žrebajo v vladnih sobanah, kar kaže, da se tudi ta koalicija ni odrekla delitvi plena, čeprav je obljubljala drugače. Svoj bonbonček sta kljub pomislekom njunega šefa dobili tudi prvi dami SDH, ena je postala prva nadzornica v Petrolu, druga naj bi to po današnjem imenovanju postala v Telekomu.
SDH, ki naj bi postal tampon med politiko in državnimi podjetji, je tako očitno še vedno marioneta vladajoče oblasti, kar je voda na mlin tistih, ki se sprašujejo, za kaj ga sploh potrebujemo. Da marsikateri politik še vedno ne razume osnovnih načel korporativnega upravljanja, je dokazal tudi eden od poslancev, ki se je skupščine družbe hotel udeležiti kot državljan, čeprav ni delničar družbe. Po njegovem razumevanju je to podjetje pač »naše«.
Tiskane izdaje
