Delo na (avto)cesti

Jesenske noči so za nujno obnovo avtoceste očitno manj primerne. Poleti pa ne asfaltiramo.

Objavljeno
26. september 2014 22.38
Aleš Stergar, gospodarstvo
Aleš Stergar, gospodarstvo
Začetek jesenskih obnovitvenih del na avtocestnem omrežju, predvsem med Logatcem in Postojno, ter s tem večkilometrske stoječe kolone, povzroča veliko hude krvi. Na notranjski avtocesti bodo dela trajala do začetka zimske sezone, do sredine novembra, zapore pa do prazničnih dni ob koncu oktobra. Na trojanskem odseku štajerske avtoceste v smeri proti Ljubljani bodo delali do sredine oktobra, v karavanškem predoru globoko v december.

Na promet in ceste se Slovenci spoznamo bolje kot na vse športe skupaj. Čeprav so kolone in zastoji zaradi obnovitvenih del povsem običajni povsod po Evropi, nam je »vsem jasno«, da je to edinstven slovenski pojav. Ker se »vedno« dela, ko je največ prometa in seveda podnevi, ne pa ponoči. Ker v Nemčiji »vedno« delajo tudi ponoči.

V državni avtocestni družbi pravijo, da so dela začeli po zaključku turistične sezone. Dokler pred leti pod pritiskom javnosti na pristojnem prometnem ministrstvu niso dali vedeti, da se poleti ne sme delati na avtocestah, je bilo poletje strokovno utemeljeno najprimernejši čas za obnove. Tako kot v tujini. Poleti je vreme – razen letos – primernejše za delo, na cesti je manj uporabnikov, ki se vozijo v službo. Res pa je več turistov – ampak ti so na počitnicah in lažje malo potrpijo. Darsova anketa med vozniki tovornjakov je pokazala, da so tujci z našimi avtocestami veliko bolj zadovoljni kot domačini.

Notranjska avtocesta je stara več kot štirideset let, obnova pa nujna. Sicer bi se zgodilo, kar se je z državnimi cestami. Razpadajo. Tudi obvozne. Še dobro, da ima avtocestna družba drugače kot cestna direkcija zaenkrat še denar.

Sporno utegne biti nočno delo. Potrebne državne papirje bi v primeru notranjske avtoceste Dars verjetno dobil. Nočno delo je dražje za nekaj deset odstotkov. Če bi se stroški za toliko povečali, bi bilo seveda slišati očitke, kako je vse skupaj drago.

V Darsu pravijo, da delajo tako, da bo za nekaj časa zaleglo, ne pa da se bi morali na istem odseku s stroji pojaviti spet čez tri ali štiri leta. Prevedeno: tehnologija dela je (očitno) taka, da je primernejše delo podnevi. Predvidevamo, da bi bile poletne noči za te tehnološke postopke primernejše. Ampak – glej zgoraj: poleti ne oviramo prometa. Veliko manj težav bi bilo, če bi bila notranjska avtocesta tako široka, da bi na polovico začasno »stisnili« štiri vozne pasove, dva v vsako smer. A žal ni. Drugih provizoričnih rešitev tudi ni.

Vsi »vemo«, da bi morala biti v petek popoldne odprta dva pasova proti Kopru, proti Ljubljani pa samo eden. Napaka. V petek je najmočnejši tovorni promet iz severnojadranskih pristanišč proti celini. Vsi si želijo pravočasno dostaviti tovor, notranjska avtocesta pa je še vedno primernejša kot na primer zahodnejša tabeljska – je cenejša in za vzhodni del kontinenta bližja. Da bi tovor prenesli na tire? Po notranjski progi so že pred žledom potniški vlaki »drveli« trideset kilometrov na uro.