Derbentska preizkušnja

Od presoje slovenskih pravosodnih organov bo odvisno, kaj se bo v prihodnje zgodilo z nekdanjim vodjem derbentskega okraja, ruskim državljanom, sicer pripadnikom azerbajdžanske manjšine v ruski pokrajini Dagestan, ki se nahaja pri nas v priporu, ker ga Rusija išče z mednarodno tiralico zaradi domnevne prekoračitve oziroma zlorabe pooblastil. »Greh« Kurbana Kurbanova Seidoviča je, da je po mnenju ruskih oblasti pred leti kot vodja v okraju Derbent domnevno nezakonito razdelil federalno zemljo kmetom in s tem državi povzročil (ne)premoženjsko škodo. Odvetniki, ki pri nas zastopajo Kurbanova Seidoviča, so prepričani, da ga naša država ne bi smela izročiti Rusiji, saj gre na podlagi dogodkov, zaradi katerih so odstavili nekdanjega vodjo derbentskega okraja in sprožili kazenski postopek, za okoliščine, ki potrjujejo političen pregon.

Ali bo izročitev opravljena, bi moralo biti znano kmalu. Najprej je spet na potezi celjsko okrožno sodišče. Institut izročitve je eden izmed takšnih, kjer ni enotnega odgovora, kateri del državnega aparata se ukvarja s posameznim primerom. Eni od temeljnih razlikovanj sta, ali gre za državljana ene od držav EU ali gre za državljana neke tretje države; ali primere izročitve urejajo večstranske pogodbe, bilateralni sporazumi ali država ukrepa na podlagi evropskega naloga za prijetje oziroma na podlagi lastnih zakonov. Pravzaprav se zdi, da so izročitve eno od tistih področij, kjer je še najmanj težav z normami, saj je toliko pravnih podlag, da se zagotovo najde ena, ki »pokrije« določen primer.

Toda izročitve (ali predaje drugim državam, kar je drugačen institut od izročitev) niso samo stvar pravnega urejanja, v mnogih primerih gre tudi (ali predvsem) za presojo drugih situacij, ki so še posebno izpostavljene ob razklanosti mednarodne skupnosti (ta se v Evropi vse bolj potrjuje ob begunski krizi), in oceno okoliščin, kdo je država prosilka, ki zahteva izročitev določene osebe.

Izročitve obdolžencev in obsojencev so eden od najstarejših institutov mednarodnega kazenskega prava, kjer izstopata dve načeli: varovanje pravne varnosti oseb, katerih izročitev se zahteva, in varovanje suverenosti in neodvisnosti države, ki zahteva izročitev posameznika. Za izročitev obstajajo določene omejitve, vzroki za zavrnitev izročitve so lahko humanitarne (vzgoja, zdravstveno stanje, družinske razmere ...) ali politične narave (pregon zaradi rase, vere, narodnosti ali političnega prepričanja). To konkretno pomeni, da se lahko država, ki naj bi izročitev izvedla, v konkretnem primeru opre na okoliščine, ki ne izvirajo samo iz prava, ampak tudi iz ocene ogroženosti človekovih pravic osebi, ki bi jo lahko izročila.

Evropa je tudi s sprejetjem konvencije o izročitvah, katere podpisnica je tudi Rusija, naredila pomemben pravni korak k temu, da imajo sodišča ali drug državni organ na podlagi vseh okoliščin, ki jih poznajo iz pridobljenih dokumentov, možnost, da izročitev osebe zavrnejo. Za Slovenijo ni podatkov, da bi pomembno kršila pravna načela, ki jo pri izročitvah zavezujejo. Je pa, tako kot druge države, ob vsakem primeru pred novo preizkušnjo. To velja tudi za primer Kurbana Kurbanova Seidoviča.