Digitalizacija že, začetki prehoda tudi

Digitalna preobrazba ni več le trend; temu bi se morali v Sloveniji za dobro vseh prilagoditi tudi s predpisi.

Objavljeno
08. marec 2018 18.54
jer električna vozila
Borut Tavčar
Borut Tavčar
Energetika je bila med prvimi panogami, ki so se digitalizirale, kar omogoča spremljanje in upravljanje elektrarn, njihovo večjo učinkovitost, zelo hiter odziv na napake v omrežju, preverjanje razmer v plinovodnih ceveh, oblikovanje simulatorjev delovanja sistema in še marsikaj. Z novimi tehnologijami, kot sta internet stvari in veriženje blokov, pa samo digitalizacija ni dovolj, gre že za digitalno preobrazbo energetike in družbe.

Digitalizacija je, denimo, prikaz podatkov o delovanju sončne elektrarne na zaslonu, digitalna preobrazba pa je povezovanje sončne elektrarne z drugimi napravami, prodaja elektrike sosedu, kupovanje elektrike v realnem času ali po vnaprej določenih pogojih, prilagajanje porabe proizvodnji in še kaj. Vse to je prilagojeno trendom v energetiki, prihodnji razpršenosti malih elektrarn na obnovljive vire namesto velikih blokov in dejavnemu potrošniku, ki lahko tudi sam proizvaja energijo in se povezuje s sosedi.

Internet stvari je kot nalašč za takšna razmerja, pametne pogodbe pa so zagotovilo določene stopnje varnosti, vsaj na stopnji varnosti bančnih transakcij. Od zunaj tako nihče ne more upravljati vaše klimatske naprave. Pametne pogodbe so znane iz tehnologije veriženja blokov, čeprav ta ni nujna za delovanje sistema. Pravzaprav je še ovira, transakcije v 'blockchainu' so prepočasne, poleg tega porabijo odločno preveč energije. Kljub temu veriženje blokov priteguje pozornost vseh, predvsem zaradi kriptovalut.

Novi sistemi morajo uporabnikom prinesti koristi. Očitna je ta, da se uporabnik zave svoje porabe in jo lahko prilagodi dejanskim potrebam. Iz tega sledijo prihranki. V tem sistemu so električni avtomobili končno dejavnik stabilnosti elektroenergetskega sistema, ki ga načenjajo nepredvidljivi obnovljivi viri. Polnijo se tako rekoč brezplačno, ko so presežki proizvodnje, hišo pa napajajo takrat, ko je proizvodnja elektrike majhna. Snovalci novih platform pravijo, da mora odločitev za zmanjšanje porabe nastati v hiši, ne sme prevladati sistem, da kdo od zunaj določi, da morajo vsa gospodinjstva izklopiti klimatsko napravo, in to tudi daljinsko izvede.

Slovenija je v teh tehnologijah med vodilnimi v svetu, pravzaprav so naša zagonska podjetja oblikovala prve platforme za trgovanje z elektriko v skupnostih na tehnologiji 'blockchain'. Sedanji projekti so odlična podlaga za preobrat velikih energetskih družb, ki, zlasti zaradi varnosti, prisegajo na preverjene tehnologije. Ne sme se zgoditi, da kdo vdre v sistem jedrske elektrarne ali si priklika možnost upravljanja zapornic na hidroelektrarnah. Vse bo še bolje, ko bo država tem novim projektom dala možnost tudi v predpisih. Med temi so energetske zadruge, prodaja elektrike sosedom in podobno.