Diplomatska zmaga

Sprejem Palestine v Unesco je izjemen uspeh preganjanega ljudstva, ki zadnjih triinšestdeset let plačuje za zgodovinsko tragedijo nekega drugega ljudstva, ki bi jo mednarodna skupnost – če bi si to seveda želela – lahko preprečila.

Palestinci so v boju za preživetje preizkusili skoraj vse metode in prav nič ni delovalo, mi je pred dnevi dejal eden ključnih palestinskih voditeljev Mustafa Barguti; pri tem je dodal, da je za Palestince vojna končana.

Njegove besede še zdaleč niso zvenele kot predaja, čeprav razmere na terenu jasno ločujejo zmagovalce od poražencev. Izrael je v zadnjih nekaj letih, še posebno pod vodstvom skrajno desne vlade Benjamina Netanjahuja, z gradnjo nezakonitih judovskih naselbin dokončno koloniziral zasedeni Zahodni breg, si prilastil skoraj vse vodne vire, z zidom sramote in posebej za priseljence zgrajenimi cestami okradel in razkosal palestinsko ozemlje, si z rušenji palestinskih hiš, prisilnim izseljevanjem arabskega prebivalstva ter ponovnim pisanjem zgodovine skoraj povsem pripojil Vzhodni Jeruzalem, na ta način preprečil tako imenovano »rešitev dveh držav« in hkrati z rasistično zakonodajo v sveti deželi vzpostavil bližjevzhodno različico apartheida. »Zdaj začenjamo nenasilni upor proti izraelskemu apartheidu. Odložili bomo orožje in se posvetili politiki, civilnemu uporu in diplomaciji,« mi je povedal Barguti.

Vložitev vloge za priznanje palestinske državnosti, ki jo je 23. septembra v generalni skupščini Združenih narodov predstavil palestinski predsednik Mahmud Abas, je bil prvi takšen korak. Čeprav so mnogi komentatorji očitali Palestincem naivnost in vstop v polje znanstvene fantastike, je palestinska taktika – in praktika – dodobra premišljena, podprle pa so jo vse politične frakcije. Tudi Hamas, katerega predstavniki so mi to jasno potrdili.

Palestinski voditelji se dobro zavedajo, da bo varnostni svet zaradi ameriškega veta zavrnil priznanje njihove države, zato so se prijavili za članstvo v petnajstih agencijah Združenih narodov in pripravili rezervni načrt, ki bo glasovanje iz varnostnega sveta – impotentnega nanosa hladne vojne – prenesel v generalno skupščino, v kateri je razmerje sil približno enako kot na sedežu Unesca v Parizu. Tam je bilo palestinsko članstvo potrjeno z dobrima dvema tretjinama glasov.

Glasovanje v prid palestinski državnosti – podpora v generalni skupščini bo Palestini zagotovila le status države opazovalke – bo eden najspektakularnejših političnih dogodkov v moderni zgodovini, ki bo veliko bolj kot (precenjeni) Wikileaks razkril dejansko delovanje svetovne politike in lobijev ter diplomatsko osamil Združene države in Izrael, ki na krilih božjega sindroma Palestincem kradeta pravico do prihodnosti.

To bo majhen korak za človeštvo, a velik za Palestince. Edino, česar se je pri tem mogoče bati, so čedalje bolj jasna znamenja, da Izrael pripravlja letalske napade na iranske jedrske cilje.

»Tajming« seveda ni naključen. Glasovanje v GS OZN bo eden najspektakularnejših političnih dogodkov v moderni zgodovini.