Diverzija ali blamaža?

Čeprav si je vlada premiera Mira Cerarja gradnjo nove proge med Divačo in Koprom določila kot prednostno nalogo, si zdaj na ministrstvu za infrastrukturo pod vodstvom Petra Gašperšiča zelo prizadevajo, da bi dokazali, da tega drugega tira ne potrebujemo. Danes smo namesto analize modelov javno-zasebnega partnerstva izvedeli, da v Luki Koper ne delajo dovolj dobro in da letos ne bomo kandidirali za denar iz EU. Vsem dosedanjim zavlačevalnim manevrom z risanjem dvotirne proge, obnovo, izvlečnim tirom in podobnim so dodali še zaledni terminal.

Nova enotirna proga je bila v prostor vnesena pred desetletjem, zdaj so odkupljena tako rekoč vsa zemljišča, na gradbena dovoljenja se čaka iz meseca v mesec. Kar vse ne pomeni, da ne bi mogli cenejše proge speljati kje drugje.

Koprska luka je velik tekmec severnojadranskim italijanskim pristaniščem v Trstu, Tržiču in Raveni. Konkurenca ne počiva niti na drugih slovenskih mejah – težko bomo kdaj dočakali, ko »ne vrag, le sosed bo mejak«. Italijani so s tabeljsko progo (Pontebbano) tako ali tako že v Beljaku, kjer bodo Avstrijci priključili progo pod Golico (Koralpe) in kjer bo prometa, brez prevzetega iz Kopra, ki je za zdaj prvo morsko pristanišče severnih sosedov, malo. Za Madžarsko je Reka, katere pomembnost hočejo južni sosedje povečati, naravna izbira.

Z ekonomskega vidika ni dvoma, da je luka multiplikator. Niti da je neizkoriščen multiplikator, da je projekt drag, da država nima denarja, da se vložki v infrastrukturo ne vračajo prav hitro. Brez nove proge Luka Koper ne bo propadla, bo pa upočasnila razvoj in preusmerila tovor v obratni smeri od gesla o prehodu s cest na železnice. In uničevala avtoceste, ob katerih ni niti enega od številnih napovedanih logističnih centrov.