Divji jezdeci

Čez mesec dni bo šla Slovenija na tretje volitve letos, tokrat bodo volivci izbirali predstavnike 212 lokalnih oblasti. Izkušnje kažejo, da imajo vsaj pri volitvah za župana večje možnosti za uspeh sedanji funkcionarji, zato niso redki primeri, ko je nekdo župan že tri, štiri ali celo pet mandatov. Zaradi tega pogosto ugotavljamo, da mnogi občine vodijo kot šerifi na Divjem zahodu svoje okraje. Pri tem pa svoje sporne, nepregledne, pogosto pa dražje odločitve, ki so lahko tudi v škodo dela občanov, skrivajo pod krinko učinkovitosti.

To je le vrh ledene gore anomalij v sedanji ureditvi slovenske lokalne samouprave, ki bo oktobra praznovala dvajset let. V tem času so se rojevale vedno nove občine, ki niso izpolnjevale zakonsko predpisanih pogojev, ker je tako v resnici ustrezalo vsem (večjim) strankam, da so svojim kadrom lahko priskrbeli precej udobne službe. Tudi zato so se nekateri bolj ali manj iskreni poskusi reorganizacije lokalne samouprave, denimo združevanje občin, vedno izjalovili. Še največji uspeh je dosegla stranka Zares, ki je skozi parlamentarno proceduro pripeljala prepoved dvojnega funkcionarstva.

Pregled po občinah pokaže, da so si skoraj vse infrastrukturno precej opomogle, da pa se v številnih kaže pomanjkanje kakovostnih kadrov, znanja in finančne moči za izvedbo večjih projektov. A to ni problem le majhnih občin, zato bi bilo modro, če bi tako volivci kot kandidati za župane in svetnike imeli v mislih, da bo v naslednjem mandatu treba doseči dogovor o ureditvi, ki bo občinam v resnici omogočala celovit razvoj. Novi mandatar je nakazal, da je na občinsko raven pripravljen prenesti več pooblastil (slediti jim bo moral tudi denar), a prej bo treba najti ustrezne organizacijske rešitve in omejiti moč divjih jezdecev z značko.