Divji zahod

Komaj nekaj mesecev po tem, ko se je končal boj za nadzor nad holdingom ACH, se na hodnikih slabe banke odvija nova vojna in ta se v primerjavi s sago o reševanju zasebnih lastnikov imperija Hermana Rigelnika zdi le kot slaba predigra. Tokrat je na mizi veliko več – boj za politični in ekonomski vpliv nad pomembnim delom domačega gospodarstva prek zlomljenega holdinga Sava. Ta ne drži roke le nad tretjino domačih turističnih zmogljivosti, ampak tudi nad še edino domačo banko, ki se je za zdaj izognila podržavljenju – kar je sicer verjetno le še vprašanje časa.

Preden bomo davkoplačevalci dobili odgovor na vprašanje, ali bomo sanirali tudi Gorenjsko banko, nas čaka nadaljevanje pravnega spopada za turistične zmogljivosti Save in ta po številu napovedanih tožb že dobiva obrise scenarija mehiške nadaljevanke. Prvi polčas se je resda obrnil v prid Savi, toda od daleč se zdi, da gre za bolj Pirovo zmago. Nekdanji kranjski holding, ki je že davno nakazal, da hoče zavladati domačemu turizmu, je finančno na psu in matematika v ozadju (razmerje med dolgovi in premoženjem) ni naklonjena njegovemu vplivu v domačem hotelirstvu. Mimogrede, kar nekoliko ironično je, da se je slaba banka čez noč iz rešitelja Save spremenila v njenega grobarja. Še ni tako dolgo tega, ko so si v Savi lahko oddahnili, da so (isti) domači odločevalci holding uvrstili med družbe, ki jih bomo tudi prek DUTB sanirali davkoplačevalci in s tem holdingu omogočili, da je bil vsaj nekaj časa varen pred manj potrpežljivimi upniki. Zdaj je prva izdala račun prav slaba banka, druge upnice pa so modro tiho; verjetno zato, ker jim to tudi ustreza.

Enostranska akcija DUTB pa je odprla tudi veliko vprašanj, denimo, kakšen turizem si v Sloveniji želimo. Sporočilo med vrsticami, ki so ga odločevalci okrog vrha državne DUTB poslali Savi, je bilo jasno. Če hočete biti turistični veljaki, zgolj sonce in hoteli na dobri lokaciji ne bodo dovolj. Drugo, še pomembnejše vprašanje je, kdo vleče niti iz ozadja in kakšno vlogo ima pri tem DUTB, ki ji Sava zdaj očita, da pleni premoženje, kot da smo na Divjem zahodu. Podrobnosti in ozadij ne poznamo, verjetno pa bi jih morala vsaj dva ministra sedanje vlade (gospodarski in finančni), ki sta bila z načrtovanim zasegom delnic Save Turizma seznanjena; denimo tudi o tem, zakaj je slaba banka, ki jo razumemo kot solo center moči, slabo leto po začetku sanacije Save sprožila bombo, ki je že dolgo tiktakala, in v čigavem interesu.

Pravni spopad za vpliv v slovenskem turizmu je šele na začetku in le težko si predstavljamo, koliko nas bodo stali odvetniki in svetovalci, ki so že in še bodo vpleteni v pravno vojno med vplivnimi ozadji, povezani s Savo in DUTB. Jasno je le eno – za hotele Save Turizma bi bilo najslabše, da bi negotovost zaradi pravnega spopada trajala predolgo.