Tiskane izdaje
Novinarji smo se skoraj natančno leto dni po razkritju Panamskih dokumentov spet dokopali do podatkov, za katere je večina tistih, ki jih zadevajo, gotovo upala, da nikoli ne bodo deležni pozornosti javnosti v njihovih državah. Kaj šele svetovne. Pridobili so jih novinarji mednarodne novinarske organizacije Organized Crime and Corruption Reporting Project (OCCRP) in ruske Novaye Gazete, delili so jih s partnerji in nazadnje je 61 novinarjev iz 32 držav več mesecev prečesavalo skoraj 70.000 bančnih transakcij, ki izvirajo iz največje operacije pranja denarja v Rusiji. Denar iz te zapletene sheme je več let pritekal na trg Evropske unije, napajal pa se je v slamnatih podjetjih, ki so imela ključno vlogo pri pranju skoraj 20 milijard evrov.
Številni novinarji so se nemalokrat znašli sredi preiskovanja zgodb, kjer so jim za dokazovanje manjkale le še bančne transakcije. Ne nazadnje so prav te zahtevale tudi nekatere zgodbe o Panamskih dokumentih, ki so resda razkrili skrivne lastnike podjetij, le v redkih primerih pa tudi njihove posle. Zdaj smo se novinarji pasli na »prepovedanem področju« in treba je priznati, da je bilo prav razburljivo.
Precej manj razburljivo bi moralo biti razkritje za banke, ki so štiri leta kljub številnim nadzornim mehanizmom (upamo, da nevede) igrale vlogo v globalni pralnici denarja. Enako slabo se morajo počutiti nacionalni organi na področju preprečevanja pranja denarja. Toda najbolj silovito je – to je zdaj jasno – odklenkalo kriminalnemu podzemlju, pa naj se ukvarja z drogami ali skrivanjem milijonskega premoženja pred davčnimi organi. Vlogo preiskovalcev smo prevzeli novinarji v sodelovanju z anonimnimi viri in hekerji. Podatki bodo še naprej odtekali, in to najbrž prav zaradi nemoči nacionalnih organov, da bi zajezili transnacionalni finančni kriminal.
