Dober teden

Oblaki, ki so se dneve zgrinjali nad predsednikom ZDA Barackom Obamo, so grozili, da se bo zapisal v zgodovino kot neizpolnjena obljuba, in iz Bele hiše odšel s sklonjeno osivelo glavo. Zapustila ga je lastna stranka, na nitki je visela njegova prelomna reforma zdravstvenega zavarovanja, prvi temnopolti predsednik je vedno znova moral previdno izbirati besede, ko so stare rasne napetosti sejale žalost in nemir.

Potem je z ostrim komentarjem iz losangeleške garaže dejal, da javnost morda ne uporablja več zmerljivke »črnuh«, a je rasizem še vedno globoko v porah dela ZDA. Nekaj dni pozneje mu je prisluhnila celotna Amerika, ko je v Cerkvi matere Emanuel v Charlestonu pel o prekrasni milosti. O tem, kako so sorodniki devetih temnopoltih žrtev oprostili belemu morilcu, ki je hotel sprožiti rasno vojno. A namesto tega je povzročil, da se politiki desnice drug za drugim odrekajo simbolom konfederalnega Juga, ki se je pod njimi boril za ohranitev suženjstva.

Predsednik, za katerega so Američani glasovali pred dobrimi šestimi leti, je končno prišel na plan in z njim država, za katero so glasovali. Prejšnji teden je postal eden ključnih trenutkov predsedovanja, saj je z vrhovnim sodiščem dosegel več pravnih in političnih zmag, ki so dokončno utrdile njegovo dediščino. Zaradi česar je konservativni senator in predsedniški kandidat Ted Cruz v petek z nemočno jezo oznanil »zadnjih 24 ur kot ene najbolj temačnih v zgodovini naroda«.

ZDA so postale mavrični svetilnik, ko je vrhovno sodišče uzakonilo istospolne poroke, dan pred tem je zavrnilo tožbo desnice, s katero so hoteli zrušiti reformo Obamacare. Če so vrhovni sodniki včeraj potrdili tudi njegove okoljske ukrepe, bo Cruz potonil še globlje v mrakobnost. Obama pa se je iz vse bolj obrobnega predsednika, potisnjenega v vlogo opazovalca tekme za svojega naslednika, zavihtel nazaj v sedlo ameriške politike.

Tudi na levici niso povsem srečni, saj je v nenavadni navezi z republikanci povozil namero, da preprečijo sklepanje prostotrgovinskih sporazumov. Poleg tega liberalci v kongresu zavijajo z očmi, ko Obama postaja simbol pozitivnih sprememb v državi, saj naj bi pobude zanje prišle iz njihovih vrst in naj bi ga v resnici skoraj prisilili vanje. Stranka je zagovarjanje istospolnih porok uvrstila v program, ko je predsednik uradno še oblikoval mnenje, reformo zdravstvenega zavarovanja z njegovim imenom, so potisnili dlje, kot so najprej želeli v Beli hiši.

Sedanje zmage so tudi v senci zastoja ali celo nazadovanja v boju za številne državljanske pravice, od enakopravnega plačila in možnosti odločanja o nosečnosti za ženske, novih segregacij na področju stanovanj in šolstva, policijskega nasilja nad manjšinami do upanja na dostojno plačo ter varnost služb in pokojnin. Toda po besedah nekdanjega svetovalca Obame Dana Pfeifferja so »ob izvolitvi progresivnega predsednika konservativci imeli veliko nočnih mor, ta teden pa so se te uresničile«.