Dobili smo še štiri mesece

»Ne potrebujemo denarja, ampak čas,« je pred dobrim mesecem evropski komisiji in po CNN razglašala premierka Alenka Bratušek - in Bruselj je zdaj galantno ustregel tej njeni želji. Evropska komisija nam je za dve leti podaljšala rok za odpravo čezmernega primanjkljaja. In ker nam ne zaupa preveč ali pa nas želi spodbuditi, nam je hkrati dala še štiri mesece časa, do 1. oktobra, da ji poročamo o sprejetih dodatnih in bolj prepričljivih ukrepih za odpravo omenjenega primanjkljaja. Ti ukrepi bodo, kot nam je pojasnil minister za finance, vplivali še na pokojnine, čaka nas tudi racionalizacija v zdravstvu in verjetno pri občinah. Lahko si mislimo, da bo tudi rebalans letošnjega proračuna sredi julija že del te zgodbe.

Očitno bo letošnje poletje za našo vlado, gospodarska ministrstva in parlament precej delovno in prav je tako. Iz Bruslja smo namreč skupaj dobili dober ducat zelo konkretnih priporočil (predvsem s področja bank in javnih financ), več od njih z zelo jasno določenimi roki za izpolnitev zahtev. Dikcija se glasi: »Slovenija bi morala do tega meseca storiti to in to.« To sicer ni isto kot diktat trojke, je mehkeje, a Slovenija je zdaj pri izvajanju svoje ekonomske politike pod diktatom in nadzorom iz Bruslja.

Odzivi ekonomistov, gospodarstvenikov, pozicije in opozicije na bruseljske recepte so za zdaj zmerno pozitivni. Pa vendarle, stresni testi zdaj ne čakajo le onemoglih državnih bank, ampak tudi koalicijo - vsaj kar zadeva posege v pokojnine in financiranje občin. Gledano v celoti, je sporočilo evropske komisije pričakovano in manj negativno, kot bi lahko bilo. Dobili smo nekaj mesecev, da svoje probleme rešujemo sami, in zdaj bo štelo le ukrepanje. Še vedno pa ni videti, ne v Evropi, še manj pri nas, svetlobe na koncu predora: gospodarske rasti.