Najbolj prežvekovana debata vsakega poletja je vročina. Piješ kavo in se obregnejo vate, kako lahko sredi vročine piješ takoo vročo. Neumno vprašanje. Ker ne maraš hladne, ne? Ko bi vsaj mlačno naročil, težijo. Čemu, če se od vseh mlačnih stvari na tem svetu prileže le – mlačna prha? Kadar morje, recimo, nima vsaj 28 stopinj. Mlačna kava? Ta je kvečjemu za železniške postaje. Da jo zvrneš na brzino, če je vlak točen. Česar z vročo ne moreš. Vroča se pije počasi in z užitkom ... Ješ juho in preverjajo, ali je kljub vročini dovolj vroča. Ker juha ni kava. Juha se nikoli ne poje tako vroča, kot se skuha ... Sredi vročine se daš v hlače in te pobarajo, zakaj niso vroče, vrhunec pa poletne debate dosežejo z razglabljanjem, kdo laže prenaša vročino: moški ali ženska? Lovec ali nabiralka?
Tu ni kaj razglabljati. Zadošča že kratek pogled na »lovni revir« in takoj je vse jasno: lovci vročine ne prenašajo. Bi sicer na lovu vozili avte z rusko klimo – tisti z majhnimi in oni z malce večjimi? Avti, se ve. Lovca ruskoklimaša spoznaš po tem, da spusti muziko in stekla do konca in si hladi levi komolec, saj mu, ko vzame žrtev na muho, ni dovolj običajna klima. Ali pa, recimo, lovec motorist. Bi imel na glavi čelado, na nogah pa japonke, natikače ali lesene cokle, če bi bil odporen proti vročinskemu udaru? Ne bi. Tako kot se lovci kolesarji ne bi mirno podili naokrog slečeni do pasu, da bi jih »gozd« opazil. Si predstavljate, da vam nasproti pripelje nabiralka zgoraj brez?! Da ne omenjamo lovca pešaka. Če bi prenašal vročino, se ne bi sprehajal z odpeto srajco in vsaki »zverini« dopustil pogled na svoj »kožuh«. In še zadnji dokaz, da lovec ne prenaša vročine: bi naročal sladoled v barvi svoje srajce samo zato, da bodo, če vročina kepico stopi, packe na srajci manj vidne?