Drag eksperiment

Zakaj je ukinitev grške radiotelevizije nekaj, s čimer se je vredno ukvarjati tudi v Sloveniji? Zakaj je tako pomembna ukinitev več tisoč delovnih mest, če pa brez njih vsak dan ostajamo na domačih tleh? In zakaj skrb za grško medijsko krajino, če je domača prežeta s toliko anomalijami?

Zato, ker je to signal, da je lahko na pohodu začetek zatona javnosti. Danes oni, jutri mi. Institucije javnih medijev so namreč tiste, ki naj bi državljanom dajale vse tiste vsebine, ki jih v drugih medijih ni mogoče zaslediti. Ker javna korist ni tržno merljivo blago. In to je tudi razlog, da imajo v demokratičnih družbah javni servisi posebno vlogo.

Ko torej v eni članici evropske družine začnejo politiki demokracijo in medije razumevati po svoje, je to znak za alarm - tudi doma. Ideja, ki je za zdravo delovanje družbe nevarna, bi namreč kaj hitro lahko postala navdih, namesto opozorilo. Sploh če vemo, da smo še do pred kratkim veljali za enega najhujših bolnikov Evrope, in ker je javne finance še vedno treba spraviti v red. Javni servisi pa so s svojo infrastrukturo in številom zaposlenih lahko priročen eksperiment. Če je želja politike še njihova slabitev ali podreditev, toliko bolj.

A ta zgodba ima še eno plat: da so se javni servisi nekoč močno razbohotili in zdaj delujejo v skoraj še enakem obsegu kot nekoč, ko je proračun vse to brez težav plačeval - tudi več tisoč ljudi, ki so v njih delali, in tudi tistih, ki niso. Zato je morda vendarle nastopil trenutek za razmislek, ali in kakšen javni servis potrebujemo. A odgovora na to dilemo ne morejo dati politiki, še manj evropska trojka. Prinesti ga mora široka razprava civilne družbe in strokovne javnosti. Evropi pa hvala za hitro disperzijo nevarne ideje, da makiavelistično varčevanje tudi tu ni prava pot.