Drag in zamuden fiasko

Mega(lomanska) dražba frekvenc za mobilno telefonijo je že s prijavami operaterjev prinesla prvo presenečenje. Za večino zunanjih opazovalcev in za uporabnike negativno, veseli so lahko kvečjemu v katerem od treh prijavljenih operaterjev. Načrt Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) se podira in argumenti za dodatno dveletno zamudo padajo.

Samo trije operaterji, ki jih zanima nakup frekvenc, so precej manj od pričakovanj in tudi napovedi Akosa. Poslušali smo samozavestne napovedi, da bo dražba pritegnila še kakšnega novega igralca, pa se nazadnje niso prijavili niti vsi obstoječi, kaj šele da bi se prikazal kakšen nov investitor, ki bi v Sloveniji gradil omrežje za mobilno telefonijo. Izstop T-2 iz mobilne telefonije – ne takojšen, saj njegova dovoljenja za uporabo frekvenc trajajo še nekaj let in vedno se lahko dogovori za uporabo omrežja katerega od preostalih operaterjev – za poznavalce niti ni senzacija. Večina je vedela, da ta operater nima denarja za nakup frekvenc, še posebno po cenah, ki jih je v navezi z Akosom postavila država. Pogovori z novimi vlagatelji pa so bili neuspešni. Ne vemo, ali ima ta operater v ozadju sklenjen dogovor s kakšnim od trojice, ki se bo potegovala za frekvence, toda zdi se, da je preprosto obupal nad tem, da bi imel konkretno lastno omrežje mobilne telefonije.

Vseeno pa je ta razplet, ko se na dražbo ni prijavil niti Telemach, ki ima resne ambicije v mobilni telefoniji, niti kakšen nov (tuj?) ponudnik, velik udarec za Akos. Tam so dražbo pripravljali, vse odkar je direktorovanje pred dvema letoma in pol prevzel Franc Dolenc. Najeli so kup zunanjih svetovalcev, za kar bodo porabili približno milijon evrov. Zavrnili so številne pozive, naj čim prej ločeno razpišejo frekvenčni pas 800 MHz, ki ga je izpraznil izklop analogne televizije. Niso poslušali opozoril, da so pogoji za sodelovanje na dražbi neprijazni in da so izklicne cene previsoke.

Rezultat bo prav nasproten tistemu, ki naj bi ga z dražbo dosegli, zlahka pa bi ga uresničili veliko prej in preprosteje. Namesto povečevanja konkurence bo kar regulator spodbudil konsolidacijo. Če seveda ni bil to ves čas zakulisni namen, govorance o konkurenčnem trgu pa samo predstava za javnost. Vse bolj se vidi, da je dražba prilagojena interesom dveh operaterjev – največjega, ki s tem izriva konkurenco, in tretjega, ki bo (spet) poceni prišel do frekvenc. Tudi argument, da bo s tem modelom dražbe, ki je zahteval celo politično naporno spremembo zakona, vsak operater lahko sestavil najoptimalnejšo kombinacijo frekvenc, je zdaj smešen. Operaterji bodo kupili frekvence, ki jih nujno potrebujejo za poslovanje, del pa jih bo ostal.

Direktor Akosa medtem menda v tujini razlaga, kako bo iz dražbe potegnil zelo veliko denarja (za državo, da ne bo pomote). Namesto da bi razlagal, kako bo država s to prodajo frekvenc omogočila več ljudem hiter dostop do interneta, boljše storitve, nižje cene in več konkurence med ponudniki. Morda zato, ker je sto milijonov evrov edini del načrta, ki se uresničuje.