Tiskane izdaje
Vlada je prejšnji teden podražila vožnjo po slovenskih avtocestah. Opozicija nasprotuje podražitvi letnih avtocestnih nalepk za vožnjo osebnih avtomobilov, avtoprevozniki nasprotujejo podražitvi cestnin za tovornjake, ki jih ne spremljajo spodbudni ukrepi za nakup ekološko sprejemljivejših vozil. Vsi skupaj nasprotujejo novemu vinjetnemu razredu za kombije. Avtoprevozniki bodo skupaj s kmeti danes zaradi obdavčitve nepremičnin odločali o morebitnem prikazu moči prihodnji mesec.
Resda je vlada cestnine podražila na predlog državne avtocestne družbe, vendar se s tem ukrepom ne rešuje Dars, temveč davkoplačevalci. Za gradnjo avtocest, ki primerjalno niso bile preplačane, je država izdala približno dva ducata poroštev. Ko se je sredi prejšnjega desetletja spremenil model financiranja gradnje, se je ta pospešila. Posojila so bila najeta pod ugodnimi pogoji in s kratkim rokom začetka vračanja. Prihodnje leto bodo obveznosti za poplačilo glavnic in obresti znašale ob sedanjih pogojih 305 milijonov evrov.
Približno toliko denarja zbere letno Dars s cestninjenjem. In ga ne more vsega poslati upnikom, saj je treba vzdrževati (in pozimi soliti) ceste, pobirati cestnino, natisniti nalepke, nadzirati promet. Kar znese približno šestdeset milijonov evrov na leto. S prenovljenim cestninskim sistemom, v katerem se razmerje med vinjetnim in klasičnim cestninjenjem ne bo preobrnilo, kar bi prineslo evropske težave, naj bi zbrali prav toliko.
Podražitev avtocestnih nalepk ni prijetna, da pa bi breme preložili na občasne uporabnike – beri tujce –, smo poskusili že ob uvedbi vinjetnega sistema in bili deležni hude kritike iz Bruslja. Kratkotrajne avtocestne nalepke so v Sloveniji med najdražjimi v EU, letne med najcenejšimi. Kratkotrajnih ni mogoče podražiti, letne pa bodo stale toliko, da bega prometa na vzporedne ceste morda ne bo.
Nov vinjetni razred prinaša v primerjavi z osebnimi vozili dvojno cestninsko takso za kombije, ne pa za počitniške prikolice. Torej za vozila, s katerimi se pretežno opravljajo gospodarske dejavnosti. Kar je in ni dobra rešitev: v dobrih časih to ne bi bilo problematično, v kriznih pomeni obremenitev vsega gospodarstva, ne le prevozništva. Računica je bila taka: po naših cestah vozi proti evropskemu vzhodu veliko tujih kombijev z dobro organiziranimi vozniki, ki se spretno izogibajo plačilu cestnine.
Višanje cestnin za ekološko najmanj sprejemljive tovornjake, ki spet prihajajo iz tujine, je na drugi strani cestninske palice. A udarila je tudi tukajšnje prevoznike, ki nekaj let niso dobili subvencij na nakup sodobnejši vozil – drugod po EU pa jih dobivajo. Prevozniki redno opozarjajo na svoje probleme, prihod svetovne gospodarske krize v naše loge so zaznali prvi. In ko je mera polna, zagrozijo. Imajo tudi s čim. Če bi bili tokrat sami, bi se morda sprijaznili z vladnim manevriranjem, ob grožnji z nepremičninskim davkom, ki bo močno udaril, pa so postali orožje v rokah vsega (malega) gospodarstva in kmetijstva.
