Drago, dražje, najdražje

Nepremičnina pač nikoli ne bo povsod po Evropi enako draga ali poceni, niti enako dostopna.

Objavljeno
21. maj 2017 21.48
Božena Križnik
Božena Križnik
Cene stanovanj so večno zelena tema pogovorov, skoraj kot vreme. Marsikdo težko sprejme, da Slovenija v tem pogledu ni ravno najdražja v Evropi. Mantro, da pohlep slovenskih nepremičninarjev prekaša celo censka pričakovanja v prestižnih evropskih prestolnicah, ovrže vsaka resna mednarodna analiza. Podobno kot lani Deloittov nepremičninski indeks tudi tokratna raziskava največje evropske mreže nepremičninskih agencij RE/MAX dokazuje, da slovenski trg stanovanjskih nepremičnin v ničemer ne štrli iz evropskega povprečja. Tržni trendi – rastoči povpraševanje, cene in najemnine – so enaki kot v večini evropskih držav, prav tako so podobne okoliščine, ki vplivajo na razvoj trga.

Če podatke iz evropskega poročila primerjamo z domačimi Gursovimi, vidimo, da je Slovenija v absolutnih zneskih med primerljivimi državami res bolj pri vrhu, v koraku s Češko in Slovaško, Italijo in Malto. Baltik je cenejši, posebej na podeželju, prav tako Romunija, medtem ko je Avstrija precej dražja. Šokantno dragi so kvadrati stanovanj in hiš v Švici in Luksemburgu, pa tudi v Franciji (Velike Britanije z navitimi cenami poročilo ne zajema). Če pa upoštevamo plače in države razvrstimo po dostopnosti do stanovanja, pristane Slovenija malo nad sredino.

Razlike med nepremičninskimi trgi posameznih držav so skrojili zgodovina, geografski položaj, tradicija, nacionalna zakonodaja, gospodarske razmere, dolžniška kriza. Okrevanje je počasnejše v državah PIIGS, ponekod je bivanjska draginja sprejemljiva zaradi zgledne socialne politike (na primer na Dunaju). Nepremičnina pač nikoli ne bo klasično blago, nikoli povsod po Evropi enako draga ali poceni, niti enako dostopna. Čez mejo pa se kljub temu splača ozirati. Ne le zato, da si nalijemo čistega vina, ampak da vidimo, kam vodi razvoj trga, da recimo pravočasno zaznamo nevarnost novega nepremičninskega balona.