Dragulj ali tretja liga

Če bi se izkazalo, da imamo še boljšega kandidata ali kandidatko, bom počakal. Tako je kandidaturo Klavdije Markež, postala bo šolska ministrica, pospremil premier Miro Cerar. Kaj je ministrski predsednik s tem sporočil? Da najboljših ne dobi v vlado in da se bo treba pač zadovoljiti s tem, kar je na hitro našel v vladi najbližji stavbi – parlamentu. Tudi če vzamemo v zakup, da se je Cerar le nekoliko nerodno izrazil, mimo ugotovitve, da v kabinet jemlje kader, ki v prvo ligo ne sodi, preprosto ne moremo. V tem se od svojih predhodnikov niti najmanj ne razlikuje. Dokaz so dosedanji odpadniki in ne nazadnje tudi ministrica, od katere se poslavljamo.

Da ne bo nesporazuma: morda bo Markeževa najboljša šolska ministrica do zdaj in morda je Cerar v kabinet dobil kronski dragulj. Vse to pa ne bo spremenilo ugotovitve, da ima velike kadrovske težave. Ker so mlada stranka, bi jih lahko razumeli, a jih težko že samo zato, ker je prav Cerar obljubljal neoporečne in najbolj strokovne kadrovske rešitve. Na vlado s tako visokimi etičnimi in moralnimi standardi bi se moralo dobesedno lepiti najboljše, kar ta država ima. Pa se ne.

Ima pa Cerar to nesrečo, da sočasno žanje vihar, ki je posledica pretekle domače politične kuhinje. Ni ga namreč več junaka z najbolj bleščečo kariero in preteklostjo, ki bi privolil, da lahko kdor koli, ki ima pet minut (političnega) časa, po njem zliva gnojnico. In še to za plačo, nevredno resnega ministra. Tudi zato namesto draguljev v vlado vstopa tretja liga. Tak vtis, tudi z izjavami, namreč daje prav vrh izvršne oblasti.

Kaj sledi, ko se ta liga udomači, pa je, denimo, najbolje vidno v primeru protikorupcijske komisije. Naj se ne zgodi, da bo Klavdija podoben eksperiment.