Drezanje v osir

Po premoženju Kada so po načelu samopostrežne poskušale posegati različne vlade.

Objavljeno
22. september 2013 22.06
Maja Grgič, gospodarstvo
Maja Grgič, gospodarstvo
Ministrstvo za finance je s skoraj trimesečno zamudo javnosti le razkrilo težko pričakovane rešitve glede novega sistema upravljanja državnih naložb v okviru Slovenskega državnega holdinga in ga dalo v javno razpravo. A načrt ministra za finance Uroša Čuferja, da bo do jutri zbiral pripombe nanj, nato pa bo novelo brez večjih sprememb do konca septembra potrdil še ministrski zbor, se je, kot kaže, že izjalovil.

Predlog novele zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki ga je sam minister označil za »politično naivnega«, sicer prinaša dobrodošla strožja določila glede konflikta interesov, korupcijskih tveganj, preglednosti, odškodninske odgovornosti vodilnih, nadzora in javnosti informacij. Skratka številnih področij, ki so doslej vznemirjala javnost. Po drugi strani pa korenito posega v področja, ki so bila v preteklosti že usklajena z različnimi deležniki.

Gre za vprašanje usode Kapitalske družbe (Kad), ki bi jo ministrstvo ukinilo in pripojilo k holdingu, pri čemer pa ni jasno, ali in koliko od tega premoženja bi na leto sploh še dobila pokojninska blagajna. Minister Čufer poenostavljeno odgovarja, da je vseeno, ali gre denar iz proračunske ali Kadove vreče, ker da gre za isti žakelj. A pri tem je treba spomniti, da je Kadovo premoženje plod družbenega dogovora iz začetka 90. let, ki je desetino skupnega družbenega premoženja namenil za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti pokojninske blagajne. Po tem premoženju so v preteklosti po načelu samopostrežne poskušale posegati različne vlade, a so se jim deležniki vedno znova upirali. Še več: da bi lahko na Kadova sredstva računale tudi prihodnje generacije, je zakon o preoblikovanju Kada letno obveznost te družbe do Zpiza omejil na 50 milijonov evrov. Tega zdaj v zakonu ni več.

Tudi zakonsko predvideni odkup 35-odstotnega deleža v Zavarovalnici Triglav krši državljansko voljo, saj je ta delež v lasti pokojninske blagajne pristal na podlagi referendumske odločitve.

Tretji kostanj v žerjavici je imenovanje nadzornikov državnega holdinga, kjer se pristojnost iz državnega zbora seli nazaj na vlado. S tem se politiki odpira možnost, da bo lahko po potrebi čez noč pometla z neposlušnimi ali neustrezno obarvanimi člani nadzornega sveta. Sindikate pa poleg tega jezi, da ob načrtovanem ukinjanju Kada v nadzornem svetu holdinga niso predvideni ne sindikati ne upokojenci.

Ministrstvo je tako dregnilo v osir in že dan po objavi osnutka novele na noge dvignilo upokojence in sindikate. Vlada bo zdaj, kot kaže, ponovila vajo prejšnje oblasti. Tako naj bi še ta teden oblikovali strokovno skupino, ki bo iskala sozvočje okoli novele zakona, čeprav smo takšno skupino imeli že pred dobrim letom dni. Sindikati in upokojenci že grozijo z referendumom, nezadovoljen je Desus, zato ni izključeno, da bo minister popustil in se vrnil k že uglašenim rešitvam. Razlika bo le ta, da bo zamuda pri rojevanju holdinga še večja kakor doslej.