Drobtinice

Evropski letalski sektor doživlja v letošnjem letu opazne premike. Skupna točka vsaj dveh največjih je arabski letalski prevoznik Etihad, ki se je umaknil iz lastništva izgubaških Alitalie in Air Berlina. Etihadovo poslovno politiko je moč čutiti tudi pri nas, saj je v principu nemški sklad K 4, lastnik Adrie Airways od Arabcev odkupil švicarskega letalskega prevoznika Darwin, ki je zadnji dve leti letel kot Etihad Regional, od poletja pa kot Adria Switzerland.

Prve ocene tega nakupa so bile pozitivne, saj bi lahko švicarski prevoznik prevzel lete v Švico, kjer je veliko ekonomskih emigrantov z Balkana. Zadnje neuradne informacije tega nekako ne potrjujejo, saj naj bi bil Darwin, oziroma Adria Switzerland, tik pred zmanjšanjem flote in ukinitvijo zadnjih rednih linij med Luganom in Ženevo ter Rimom. Letalska družba pa naj bi se osredotočila izključno na posojanje letal skupaj s posadkami drugim prevoznikom, kar je v preteklosti že počela za Alitalio in Air Berlin, sedaj pa tudi za Adrio Airways.

V praksi to izgleda tako, da na letalu, ki leti pod eno ali več oznakami letalskih družb, ni prav veliko oznak. Na vozovnici za let iz Ljubljane na Dunaj sta bili tako šifri Adrie Airways (JP) in Austriana (OS) in pripis »operated by Darwin« (leti Darwin). Na letalu v navodilih v primeru nezgode napis Adria z belim križem na rdeči podlagi in morda Adriina rutica okrog vratu italijansko (in angleško) govorečega kabinskega osebja.

Adria Airways je v zadnjem letu število prepeljanih potnikov povečevala, z zimskim voznim redom še povečuje število tedenskih letov in obljublja manj kot enourno prestopanje na ljubljanskem letališču. Adria Airways je topogledno priden regionalni (slovenski in delno albansko-kosovski) popolnjevalec dolgih letov letal iz Lufthansine skupine, saj tako v Zürich kot na Dunaj ter nemška Frankfurt in München leti brez konkurence in s skupnimi leti s tamkajšnjimi Swissom, Austrianom in Lufthanso, član Lufthansine družine pa je poleg omenjenih tudi Brussels, a Bruselj je kot evropska birokratska prestolnica privlačen že sam po sebi.

Britanskemu predvsem turističnemu prevozniku Monarchu ni uspelo poiskati prave formule za rešitev, saj je konkurenca na velikem trgu Združenega kraljestva premočna, njegov pomen pa je bil minoren. Drugače je pri Air Berlinu in Alitalii, ki sta bolj strateški družbi. In za obe se zanima Lufthansa. Pri Air Berlinu čaka pravzaprav le še na soglasje protimonopolnih oblasti (na Dunaju že dvomijo, ali je dobro, da bi imeli na letališču samo enega lastnika prevoznikov), boj za Alitalio pa bo po italijansko dolgotrajen in nepredvidljiv.

Pod črto pa se uresničuje več kot desetletje stara napoved, da Evropa več kot treh velikih mrežnih letalskih prevoznikov ne potrebuje. V Etihadu so verjetno spoznali, da takega stanja ni moč spremeniti. Ker so tu IAG z British Airways in špansko Iberio, združba Air France - (nizozemski) KLM in Lufthansina skupina, v kateri je poleg že omenjenih še censko ugodnejši Eurowings, poleg velikih treh mrežnih pa še največji nizkocenovnik Ryanair in njegov tekmec Easyjet. Za temi pa ostajajo drobtinice, ki jih zoblje tudi Adria.