Država: obtožujem

Premier Janez Janša se je znašel v novem kazenskem postopku. Skupaj z njim tudi njegov odvetnik Franci Matoz. Obtožnica zoper njiju zaradi domnevne krive ovadbe in žaljive obdolžitve v škodo nekdanje višje državne tožilke, zdaj odvetnice Branke Zobec Hrastar je namreč postala pravnomočna. Tako bo zgodba, ki se je začela sredi lanskega leta, dobila sodni epilog.

Njen začetek sega v 20. junij lani, ko sta Janša in Matoz predstavila ovadbo, ki sta jo vložila zoper Zobec Hrastarjevo, avtorico obtožnega predloga v zadevi Patria. Očitala sta ji zlorabo uradnega položaja, češ da je ponaredila obtožni predlog, ki ga je kot višja tožilka vložila proti takrat še predsedniku največje opozicijske stranke SDS in štirim soobdolženim v zadevi Patria, in da je ključni dokaz v njem izmišljen in prirejen. Ovadbo je ljubljansko okrožno tožilstvo zavrnilo, kot subsidiarni tožilec je pregon zoper tožilko prevzel Janša. A je njegov obtožni predlog ljubljansko okrajno sodišče zavrglo kot neutemeljenega. Januarja letos so odločitev okrajnih sodnikov potrdili še višji sodniki.

Potem je primer dobil nove razsežnosti. Zobec Hrastarjeva je proti Janši in Matozu vložila predlog za pregon zaradi vsega, kar se je dogajalo in je bilo izrečeno 20. junija 2011 in po njem. Pregon je prevzelo ljubljansko okrožno tožilstvo in primer pripeljalo do pravnomočne obtožnice. Kaj v njej natančno piše, ne vemo, saj ljubljansko okrožno sodišče o tem ne daje izjav. Toda če so bolj ali manj izhajali iz predloga Zobec Hrastarjeve, gre za očitke zoper Matoza, ki je dejal, da je tožilkina obtožnica proti Janši plod njene domišljije, in za očitke zoper Janšo, ki je tožilki pripisal, da je obtožni predlog v zadevi Patria preprosto prepisala iz medijev. Pravnomočna obtožnica lahko vsebuje seveda še kaj drugega.

Države v primeru Patria pred okrajnim sodiščem, kjer postopek teče od septembra lani, ne zastopa Zobec Hrastarjeva, ampak drug tožilec. Tožilka se je podala v odvetniške vrste, saj se je v bitki, ki jo je bíla tudi s takratno generalno državno tožilko Barbaro Brezigar, počutila povsem osamljeno. Njen odhod je strokovni svet SDS takrat označil kot »strahopeten beg tožilke pred gotovim porazom«.

Primer Patria še ni končan, nov sodni postopek proti predsedniku SDS in zdaj tudi predsedniku vlade in njegovemu odvetniku se bo šele začel. Sodnega epiloga v nobenem od obeh primerov ni mogoče napovedati. In prav je tako. Če bi bilo že danes vsem vse jasno (gotovi porazi, gotove zmage?), bi to pomenilo pokop pravne države. Ko govorimo o njej, tudi ne gre za vprašanje strahopetnosti. Je tožilka res strahopetno zbežala? Se Janša zaradi strahopetnosti ne udeležuje obravnav v zadevi Patria?

Problem je v resnici ta, da politika in državni funkcionarji sami spodbujajo vnaprejšnje dvome o verodostojnih, pravilnih in pravičnih odločitvah države. Zato je samo vprašanje časa, ali si bo zaradi izida obeh postopkov država prislužila (politično) oznako pravna ali pa morda oznako naslednica totalitarno-udbaških metod in zagovornica že desetletja privilegiranih stricev. Res se sliši, kot da nekdo iz nekoga brije norce.