Država, zbudi se!

Skoraj poldrugo leto po stečaju štirih Murinih družb je stečajnemu upravitelju uspelo prodati le nekaj počitniških apartmajev in stanovanj pa še kakšno malenkost za povrhu.

Resnih kupcev za Murine družbe, ki so po propadu velikega Murinega sistema ostale pri življenju, med katerimi s polnimi pljuči diha le Mura in partnerji s 1300 zaposlenimi, ni od nikoder. Šele konec lanskega leta je konkretno zanimanje za sklenitev posla pokazala Aha Group iz Ljubljane. Njena lastnika, Mojca Lukančič in Nigel Buxton, nista ovinkarila: med pogajanji sta jasno povedala, da sta pripravljena kupiti družbo Mura in partnerji v paketu z drugimi družbami za 9,6 milijona evrov – in da računata tudi na pomoč države. Ta se je z njunim predlogom strinjala: Aha Skupini je bila pripravljena za sklenitev posla primakniti tri milijone evrov. Vendar ne kot prispevek za kupnino, temveč za nakup nujnih novih strojev in opreme.

V pričakovanju, da bo dogovorjeni posel uresničen na februarski dražbi – preprečil bi ga lahko le kupec z boljšo ponudbo –, pa se je stvar zapletla. Natančneje, zapletla jo je država, ki je po eni strani pripravljena sodelovati in pomagati pri ohranitvi in novem zagonu oblačilne industrije v Prekmurju, hkrati pa to pomoč drobnjakarsko odreka. Davčna uprava se je pritožila zaradi prenizke kupnine, od katere bo država komaj dobila nekaj drobiža za jamstvo, ki ga je dala za neplačane socialne prispevke delavcev pred stečajem Mure in ga zavarovala s hipoteko na delu Murinih nepremičnin. Davčna uprava pričakuje zvišanje kupnine za 3,5 milijona evrov. O njeni pritožbi bo urgentno, najverjetneje še ta teden, odločilo višje sodišče. Če bo davčni upravi ugodilo, je sklenitev posla v resni nevarnosti.
Tega Mojca Lukančič ni napovedala neposredno; rekla je le, da bolj ko se odmika čas, manj je posel zanimiv za vsakogar, torej tudi za Aha Skupino. Njena lastnika sta se zanj odločila zato, da bi jima takoj prinašal korist. Če se torej sklenitev posla zavleče še za kakšen mesec, bi za letos načrtovani posli padli v vodo, kajti lastnika očitno nista pripravljena plačati višje cene od dogovorjene.

Če bi privolila v višjo ceno, bi zagotovo zelo veliko tvegala. Od vsega stečajnega premoženja, ki ga nameravata kupiti, le Mura in partnerji posluje z manjšim dobičkom. Z drugimi družbami pa so križi in težave: družba Mura – Evropska hiša mode je v prisilni poravnavi z upniki; ti so prijavili za več kot 5,6 milijona evrov terjatev. Mura Unikat, ki se je ukvarjala s šivanjem po meri, je v poldrugem letu končala v stečaju z več kot dvema milijonoma evrov dolga. Tudi družba Mura Zagreb je kot popkovina Mure EHM v zelo slabem stanju. In, ne nazadnje, tudi nepremičnine, ki bi jih kupila Aha Skupina, so v zelo slabem stanju.

Ob vseh dejstvih bi človek pričakoval, da bo država kot hipotekarna upnica pretehtala svoj zahtevek do Mure v stečaju. Hipotekarnim upnikom Mure, predvsem bankam, je bilo v stečajnem postopku priznanih za 24 milijonov evrov terjatev. Delu terjatev so se odpovedali v korist prodaje stečajnega premoženja. Banke seveda predvsem zato, ker računajo, da bo Mura z novimi lastniki dolgoročno uspešno podjetje, ki mu bodo posojale denar. Tudi državi bi se izgubljeni denar povrnil z davki, ki bi jih plačevala Aha Mura. Da ohranitve vsaj 1300 delovnih mest niti ne omenjamo.