Tiskane izdaje
Če še vedno pijete običajno kavo z mlekom, potem ne poznate vseh sladkosti
Pri CDU se tolažijo, da se lahko zadeve obrnejo tudi na lokalnih nemških ravneh, šele pred kratkim je celo v tradicionalno levosredinskem Hamburgu devetletni županski mandat zaključil njihov Ole von Beust. Tako kot ločena in le pod pritiskom konservativnih verskih in političnih krogov znova poročena kanclerka Angela Merkel tudi istospolno usmerjeni von Beust ni spadal v samo moralno osrčje stranke, ki se poleg z demokracijo kiti s krščansko vero. Na koncu je celo poročil svojega 36 let mlajšega nekdanjega praktikanta; odkar ga ni več na političnem odru, pa so CDU v nekaterih hamburških okrajih premagali celo umirajoči Pirati.
S partnerjem istega spola pa živi tudi zadnji krščanskodemokratski kandidat za hamburškega župana Dietrich Wersich, zato morala, morda celo dvojna, vsaj v severnih Benetkah ne more biti najpomembnejši razlog za (ponovno) nagibanje meščanov k politični levici. Zeitgeist, duh časa, je socialdemokratski, vsaj za Nemčijo trdi nekdanji politik in publicist Frank Schäffler, ki mu kot prepričanemu liberalcu nihče ne more očitati pristranskosti. Pozivi tudi nemških cerkva, da bi se morala Evropa z vrnitvijo k veri in tradicionalnim vrednotam braniti pred priseljenci z drugačno kulturo in načinom življenja, vsaj za zdaj zbledijo, tudi prepričanja, da bi se morali priseljenci prilagoditi življenju, zaradi katerega so zapustili svoje domove.
V Hamburgu, Münchnu ali Berlinu, kamor se ta čas v iskanju mestnega življenja rade priseljujejo celo družine z otroki, meščani raje uživajo v kakšni od »multikulti« restavracij na vogalu, ki enako spadajo v mestni program življenja kot nedeljska matineja v otroški operi ali sobotni obisk bolšjega trga – ko se noge utrudijo, z obveznim latte macchiato v trendovski kavarni. Generacija, ki so jo v kultnih berlinskih okrožjih, kot je Prenzlauer Berg, še ne tako davno imenovali »en otrok, dva laptopa«, se čuti tesno povezana s prizadevanji za večjo enakost v razvitih družbah, pa čeprav jih tako ne imenujejo več predvsem zato, ker je medtem svoj računalnik – in še marsikaj drugega – dobil tudi otrok.
»Pravi« nemški konservativci se pritožujejo, da se morajo pod vladavino Angele Merkel tudi sami priklanjati takšnemu idealu osebnega in družinskega življenja in kot kopije ne morejo zmagati proti originalu. Tudi v središču krščanskodemokratske družinske politike je zdaj zaposlena mati, ki ji pomagajo z otroškimi dodatki, mesti v vrtcih, celodnevnimi šolami in kvotami celo v gospodarstvu. Njihovi kritiki pa odgovarjajo, da se življenje samo ne uklanja idealnemu družinskemu življenju, v katerem bi imela mati – in oče – dovolj časa za svoje otroke. Tudi v Nemčiji se številne zakonske zveze končajo z ločitvijo, kar še posebej ženskam prinaša revščino in pomanjkanje. Ni čudno, če se raje odločajo za žongliranje med domom in službo, pogosto v mestih, kjer je bolj dostopno vse, od nakupovanja do kulture. In kjer si manj sam, čeprav ostaneš sam?
Bodo pametni politiki zdaj ljudem ponudili tudi dostop do znanja, ki premaguje osebne in druge konflikte ter tako obračunava z neštetimi nesrečami tega sveta? Leve ali desne politične dileme sodobnega časa ne bi smele pozabiti niti na radikalne spremembe, ki se napovedujejo našemu vsakdanu tako v mestih kot v vaseh in jih je treba čim bolj prilagoditi ljudem. Skupna uporaba avtomobilov in drugih dobrin že zdaj spreminja lastninska in socialna razmerja, prav tako virtualna revolucija v nakupovanju ali dopustovanju. Z avtomobili, ki vozijo sami, drugimi tehnološkimi revolucijami v gospodinjstvu in drugod ter širitvijo koncepta združevanja sil na druga področja, celo na prehranjevanje, pa prihaja še veliko več sprememb. Zmagovalec bo tisti, ki bo z njimi najbolj pomagal ljudem, da živijo svoja hrepenenja, pa naj bo to družinsko življenje ali samoizpolnjevanje, mestni vrvež ali podeželski mir. Temelj vsega našega življenja, ki neznansko privlači tudi priseljence z vsega sveta, ostaja svoboda izbire – tudi med latte macchiato in dobro staro belo kavo.
