Dvojna merila

»Ni vsak zaklad iz zlata ali srebra,« je modrost karibskega pirata Jacka Sparrowa, ki so si jo kibernetski napadalci vzeli k srcu – od žrtev so zahtevali bitcoine.

Med virtualnim vlamljanjem v več sto tisoč računalnikov po svetu so si za tarčo izbrali tudi Walt Disney in v programskem drobovju hollywoodskega staroselca jim je v roke padel zadnji del sage Pirati s Karibov, ki v kratkem prihaja na velika platna. »Plačajte ali pa ga bomo predčasno objavili na spletu,« so zagrozili.

Hekerske napade iz preteklega tedna s(m)o vsi po vrsti obsodili. Toda vsaj pri zgoraj omenjenem se lahko čutimo vsaj malce soodgovorne. Čeprav se Disney očitno ne namerava ukloniti zahtevam nepridipravov, dajejo vrednost njihovim grožnjam prav uporabniki, ki se po vsebine redno odpravljajo na piratska spletišča. Tisti, ki se v spremljavi različnih izgovorov za olajšanje lastne vesti namesto za pošteno plačilo digitalnih vsebin odločajo za spletno krajo.

Izbira premnogih je boleče preprosta. Če imajo na računu sto evrov, si želijo kupiti prav toliko drage tekaške copate, e-knjigo, film in zadnji album priljubljenega pevca, bodo pač odšteli denar za fizično dobrino, digitalno se tako in tako dobi brezplačno.

Obilje dvojne morale na tem področju je težko prebavljivo. Ko nekdo krade na veliko, kot so to želeli storiti hekerji, se ga na veliko obsoja, ko se posamezniki v zavetju domačih štirih sten brezplačno gostijo na sicer plačljivih vsebinah, se to še kar tolerira. Programerski kolosi, bogati pevci, producenti, filmski studii in hollywoodski igralski multimilijonarji pač ne bodo pogrešili tistih par naših fičnikov.

Toda s tako mentaliteto omejujemo priložnosti manjšim, novim, alternativnim »igralcem« na trgu. In tako bomo med pritoževanjem nad vsebinsko praznimi hollywoodskimi »blockbusterji« zaman čakali na novega Quentina Tarantina.