Dvojno sprenevedanje

Tema dvojne kakovosti živil se je od konca februarja, ko so začeli dotekati rezultati primerjalnih testov živil iz držav tako imenovane Višegrajske skupine, počasi, a vztrajno vzpenjala po lestvici prednostnih tem evropske komisije in sredi tega meseca dosegla predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Ta je v nagovoru poslancev evropskega parlamenta pribil, da »v uniji enakih ne more biti drugorazrednih potrošnikov«.

Svojo izjavo je Juncker, ki nedvomno ve, kaj sta dobra hrana in pijača, podprl z objavo smernic za interpretacijo evropske zakonodaje s področja živil in varstva potrošnikov, ki bi državam pomagale ugotoviti, ali proizvajalci kršijo zakone. Obljubil je tudi po milijon evrov za dodatne primerjalne teste živil in izdelavo enotne metodologije zanje, ki bo omogočila primerjavo rezultatov med državami.

Komisija sporoča, da se trudi, toda nezadovoljstvo v državah, kjer so testi potrdili slabšo kakovost nekaterih živil v primerjavi z enakimi živili istih blagovnih znamk na »svetlejši« strani nekdanje železne zavese, se ni poleglo. Večina si je želela, da bo komisija pripravila spremembe zakonodaje, in ne le smernic za njeno interpretacijo, saj takšna, kot je zdaj, očitno ne omogoča učinkovitega preganjanja in sankcioniranja goljufivih praks živilskih korporacij.

Ni še jasno, kdo se bo lahko potegoval za denar iz vreče z milijonom evrov za izvedbo novih, temeljitejših primerjalnih testiranj. Znesek se sliši velik, vendar takšni testi ogromno stanejo. Enotna metodologija za izvedbo testiranj pa ne bo izdelana pred začetkom prihodnjega leta, kar pomeni, da bomo rezultate novih testiranj dobili šele v prvi polovici 2018. Do takrat je še dolgo in čas dela za tiste, ki hočejo, da se vse skupaj čim prej pozabi.

V zadnjih mesecih je dvojna kakovost živil dvigovala veliko prahu, premaknilo pa se ni skoraj nič. Edino malo zmago je dosegla Hrvaška, kjer je proizvajalec otroške hrane Hipp po objavi rezultatov, da kašica v hrvaških trgovinah vsebuje veliko manj zelenjave in je bistveno dražja od tiste v nemških trgovinah, napovedal, da bo recepturo poenotil za vse trge. Živilske korporacije in združenja proizvajalcev so se megleno zavezali, da bodo še to jesen izdelali kodeks obnašanja, kakor da je dvojna kakovost vprašanje prostovoljnih zavez, ne pa prefinjenega sistematiziranega goljufanja potrošnikov. Še naprej se izgovarjajo, da so razlike v kakovosti posledica prilagajanja okusom potrošnikov, a težko je sprejeti trditev, da imajo Madžari raje manj mesa v mesnem izdelku in Slovaki manj rib v ribjih palčkah.

Nedorečene obljube evropske komisije kažejo, da na strani ogoljufanih še vedno ne stoji iskreno. Prej preračunava, s kako majhnimi darilci jih lahko zadovolji, ne da bi ogrozila nedotakljivost živilskih korporacij, hkrati pa bi omilila sovražno razpoloženje proti evropskemu projektu v Višegrajskem bloku, ki maje tudi stolčke evrobirokratov.