Ekrani v ogledalu: Da Gustl nikoli ne bi našel prave muzike

Kalup oddaje Muzikajeto, ki skozi približno petdeset že prikazanih delov od leta 2006 ostaja enak, »ne zastara«.

Objavljeno
03. oktober 2012 19.18
Tina Lešničar, kultura
Tina Lešničar, kultura
V toplem, domačnem ambientu kletnega kluba se je to jesen spet začela glasbena čarovnija Muzikajeto. V prvi oddaji nove sezone – že šesti po vrsti – sta Gojmir Lešnjak - Gojc (Gustl) in Igor Leonardi na odru gostila ženski pevski zbor Grudnove Šmikle. Oddaja je sledila znanemu scenariju; »nevednega« Gustla, ki se še vedno ne more odločiti, s katero glasbo bi napolnil svoj lokal, je bilo treba poučiti o osnovnih glasbenih pojmih – tokrat torej o zborovskem petju, koralu in kanonu z nakazanim zgodovinskim razvojem vokalne glasbe. Razlaga je bila, kot običajno, prepuščena gostji, ob nepogrešljivih Gustlovih neumestnostih in zadržanem Leonardijevem usmerjanju pogovora, popestrenega z glasbenim humorjem na način, »zdaj bo zborovodja dala 'detonacijo'«.

Kalup oddaje, ki skozi približno petdeset že prikazanih delov od leta 2006 ostaja enak, »ne zastara« ravno zaradi posrečene izbire vedno novih sogovornikov, ki s predstavljanjem svoje glasbe vsakič znova osvežijo zabavno-izobraževalni koncept. Ta ne temelji na promociji ali predstavljanju posameznih glasbenikov ali zasedb (če že, je njihova glasba vselej umeščena v širši kontekst), pač pa se osredotoča na glasbo kot fenomen in jo predstavlja bodisi prek inštrumentov ali zvrsti bodisi prek etničnih posebnosti glasbe. To avtorjem, voditelju Gojmirju Lešnjaku, glasbenemu producentu Igorju Leonardiju in režiserju Branetu Bitencu, omogoča dovolj širok nabor tem, ki jih v šestih sezonah še niso izčrpali. Enkrat tedensko v pol ure, ko ima pred besedo vselej prednost muzika, vedno znova presenetijo z novo predstavitvijo, v kateri spoznamo značilnosti kitare, saksofonov, punka, klavirskega tria ali rockabillyjev, afriške, indijske ali balkanske glasbe.

Oddaja, ki je bila leta 2010 nagrajena z viktorjem, nastaja v okviru otroškega in mladinskega programa in je okarakterizirana kot »oddaja za mlade«. Kljub temu to ni ustavilo snovalcev programa, da je po novem na spored ne bi umestili ob 20.55, ko mora večina omenjenih mladih najbrž že spat. Tisti, ki so jo ta torek pričakovali, jim je krajšala čas angleška nadaljevanka Veliko pričakovanje.

Očitno imajo avtorji oddaje nekaj delov še na zalogi, saj je imela torkova oddaja letnico produkcije 2010. Toda upamo, da v duhu varčevalnih programskih rezov, med katerimi so posebej na udaru nekatere glasbene oddaje, pristojni ne bodo stregli po življenju eni redkih izvirnih, avtorskih kulturno-izobraževalnih oddaj za mlade, ki se s kakovostjo, gledanostjo, kontinuiteto in relevantnostjo za ljubitelje in tiste, ki se z glasbo ukvarjajo strokovno, dokazuje sama zase.