Tiskane izdaje
Mednarodni denarni sklad (IMF) je več let rad enostransko solil pamet državam, ki se po njegovem mnenju niso znale prav obračati in ravnati skladno z načeli in interesi svobodnega tržnega kapitalizma. V zadnjih letih je začel obračati ploščo in spreminjati poglede. Danes, ob predstavitvi svetovnih gospodarskih napovedi, pa smo iz ust njegovega glavnega ekonomista lahko slišali celo nekaj kritičnih besed na račun dosežkov in ravnanja nekoč nedotakljivih – najrazvitejših na čelu z ZDA in Veliko Britanijo.
Jasno, ob kontinuirani stagnaciji evroobmočja so brexit, novi protekcionizem in poleg še morebitna zmaga Trumpa pač tista eksplozivna kombinacija, ki lahko zruši vse napovedi in scenarije, ki jih v IMF pripravljajo za svetovno ekonomijo. V tej elitni instituciji zdaj poudarjajo, da prelivanje dohodkov v korist peščice najbogatejših v razvitih državah povečuje odpor tamkajšnjega prebivalstva do prostotrgovinskih sporazumov, kar da je voda na mlin protekcionizmu in še večji stagnaciji svetovne trgovine. Ob takih ugotovitvah se lahko vprašamo, kako v IMF v svojih sklepih določa vzroke in posledice.
Ob današnji znižani gospodarski napovedi za Slovenijo, ki nam za prihodnje leto obeta precej nižjo rast, kot jo vidijo naši napovedovalci gospodarske prihodnosti, bi nas zanimalo tudi, kaj IMF ve o naših gospodarskih kazalnikih, česar mi ne vemo. Razlika med napovedjo Umarja in IMF za leto 2017 je tolikšna, kakršne še ni bilo nikdar, znaša več kot odstotno točko.
In številka sploh ni nepomembna: z njo lahko stoji ali pade prihodnji državni proračun, ki ga bosta poslancem jutri predstavljala premier in ministrica za finance. Hm, bo mogoče kdo iz vlade poklical na washingtonsko centralo IMF in jih vprašal, kaj se nam pripravlja?
