Eno leto OWS: povozili so jih čajankarji, Demokrati zatajili

Razlika je v tem, da ogromni socialni razslojenosti, nepravični porazdelitvi bogastva in večdesetletnem izginjanju ameriškega srednjega sloja zdaj poročajo celo mediji, ki so v veliki večini v lasti enega samega privilegiranega odstotka Američanov z neizmerno finančno, gospodarsko in politično močjo. Toda tega krika civilne družbe plutokratski ustroj ameriške države ne sliši.

Finančna kriza, s katero so nenadzorovani špekulanti z Wall Streeta zastrupili planet, ni izzvala le okupacijskega gibanja. Ker so politiki s stotinami milijard davkoplačevalskega denarja reševali le krivce za krizo, so že prej šli na cesto konservativni čajankarji. Čeprav jih ni bilo več kot kasneje »okupatorjev«, so kraljevali v korporativnih medijih, medtem ko so okupacijski protesti prišli v javnost zlasti po zaslugi brutalnih policijskih odzivov. Predstavniki korporativne sedme sile pa so se norčevali iz anarhistične tolpe okupatorjev, ki da si ne znajo izmisliti niti tega, kaj pravzaprav hočejo.

Čajankarji so uspeli, pa čeprav s pomočjo najbolj umazanega kapitala, ki se zdaj zgrinja tudi v republikansko predvolilno propagando. Letos se bo za sedeže v zveznem kongresu potegovalo kar 63 »njihovih« republikanskih kandidatov. »Okupatorji« so v političnem smislu pogoreli. Niso imeli vpliva na demokrate, ki sicer govorijo o socialni pravičnosti, a so se »okupatorjev« izogibali kot kuge, da jih ne bi kdo obtožil podpore anarhistom. A krivda za neuspeh je tudi notranja. Nekoč so borci za državljanske pravice umirali, »mi pa se predamo že zaradi enega zelo zlobnega sporočila na twitterju«, je pred časom potarnal aktivist Van Jones.