Eseles po poti Eldees

Druge zaporedne predčasne parlamentarne volitve so bile usodne za drugo tradicionalno stranko. Slovenska ljudska stranka državni zbor zapušča podobno kot Liberalna demokracija Slovenije leta 2011. Šokirana, razdeljena in z negotovo prihodnostjo. Obe sta v času tranzicije pomembno sooblikovali politično-ekonomsko realnost države, zdaj pa sta del strankarskega obrobja. V sedmem sklicu državnega zbora vztrajata le še dve dolgoletni strankarski stalnici – SDS in SD. Vsaka s svojimi težavami za zdaj (še) kljubujeta vedno novim političnim konkurentom in težnjam po interni reorganizaciji. Predvsem zadnje je zdaj izziv najstarejše slovenske stranke Eseles.

Zaradi napačne strategije se je SLS, znani po zastopanju lokalnih interesov, zgodil paradoks; ostali so brez predstavnikov na nacionalni ravni, dobili pa evropskega poslanca. Da se vodstvo na čelu s predsednikom Francem Bogovičem po volilnem razočaranju ni odločilo za hitro menjavo, ampak nadzorovan sestop na decembrskem kongresu, je vendarle razumljivo. SLS se namreč po opozorilni zaušnici volivcev intenzivno pripravlja na zanje ključne jesenske lokalne volitve. Ukvarjanje »samih s sabo« bi jim vzelo veliko prepotrebne energije, volivcem pa z izpostavljanjem internih kadrovskih bojev poslalo napačno sporočilo. Vprašanje je tudi, ali bi hitra menjava sploh kaj rešila. Ne nazadnje je stranka po »očetu« novodobne SLS Ivanu Omanu zamenjala že šest predsednikov, kar je več, kot jih je katerakoli druga stranka na domačem političnem parketu.

Kadrovski bazen za sedmega predsednika ali morebitno prvo predsednico stranke je kljub okoli 16.000-glavemu članstvu plitek. Dosedanja poslanka in podpredsednica Jasmina Opec je na ponedeljkovem vrhu SLS pokazala ambicije po vodenju, a kljub solidnemu volilnemu rezultatu ni sprejemljiva za vse interesne struje v stranki. Zato je v afektu že napovedala izstop iz SLS. Druga dva podpredsednika Janez Tomšič z 1,32-odstotno podporo in Olga Franca s 2,15 odstotka na volitvah nista presegla niti povprečja stranke na državni ravni (3,95 odstotka). Kandidature ne izključuje Bogovičev kritik in nesojeni protikandidat na lanskem kongresu Laris Gaiser. Dosedanjemu predsedniku bolj naklonjeni posamezniki kot Bogovičevega naslednika vidijo litijskega župana in predsednika glavnega odbora SLS Francija Rokavca.

V politiki sicer še kako dobrodošlo čiščenje lastnih vrst in sodelovanje s konkurenčnimi strankami je v primeru SLS zahtevalo visok davek. Možnost popravnega izpita bo imela stranka na lokalnih volitvah, kjer si prek županov in občinskih svetov lahko zagotovi nadaljnje financiranje in s tem preživetje. A to je šele prvi korak. V nadaljevanju mora konsistentneje kot do zdaj zagovarjati politiko do podeželja, regionalnega razvoja in razvpitega nacionalnega interesa v gospodarstvu, ki so ga v SLS izumili, nato pa – k sreči – opustili. Sicer jo zanesljivo čaka usoda LDS.