Evropa à la Bush?

Razumemo. François Hollande je šibak predsednik. Pariška tragedija mu daje priložnost, da podobno kot Bush mlajši po 11. septembru pokaže svojo odločnost in moč. Državljani to od njega celo pričakujejo. Preveč grozljivo je živeti kot svobodomiseln Parižan, Francoz ali Evropejec, pri tem pa ves čas oprezati, kje bo naslednjič počilo. Na metroju, koncertu, v restavraciji, šoli, vrtcu ...? Država je dolžna zavarovati življenja svojih državljanov. O tem ni dvoma. Klub temu pa je klicanje na vojno s »strahopetnimi teroristi«, ki si ga je Hollande privoščil v svojem prvem govoru po petkovih napadih, izjemno nevarna politična past. Za Francijo in Evropo, v imenu katere govori. Vsaj evropski politiki, ki prav tako že razglabljajo o skupnem vojaškem odgovoru na pariške napade in celo o uporabi 5. člena Natove pogodbe, bi morali vedeti, da to ni rešitev in da je edini smiselni odgovor Stoltenbergov – seveda tisti iz časov, ko je bil še norveški premier in se mu je zgodil Breivik, in ne zdaj, ko je generalni sekretar Nata. Odzvati se je torej treba umirjeno, poudarjeno demokratično, s še ostrejšim varovanjem in zaščito vseh človekovih svoboščin, ne pa zgolj z vojaško silo. Slednja radikalizira tudi največje demokrate, terorizmu pa je pisana na kožo. Ker ga multiplicira, ker rojeva nove ekstremiste in ga dela le še bolj krvavega. Kar je navsezadnje tudi cilj vseh tistih verskih blaznežev, ki se dobro zavedajo, da drugače v tej vojni ne morejo zmagati, da pa s svojim gnusnimi metodami lahko zelo učinkovito ustrahujejo in celo sesujejo vse tiste demokratične družbe in njihove svoboščine, ki se jih sami bojijo veliko bolj kot zahodnih bomb in bombnikov.

Desetletje Bushevih vojn proti »osi zla«, ki ga zdaj z begunskim valom in terorističnimi napadi plačuje tudi Evropa, bi moralo biti zadosten dokaz, da terorizma na tak način ni mogoče premagati. Ker z bombniki, celo z vkorakanjem silne mednarodne vojske (Afganistan, Irak), ki si ga sedanji ameriški predsednik Obama niti naključno ne bi več dovolil, preprosto ni mogoče uničiti versko fanatične gverilske ideologije, ki se napaja iz povsem drugih virov.

Vir današnjega džihadističnega zla namreč že dolgo niso več samo bližnjevzhodne verske vojne, ki jih je s svojo vojsko pomagal zakuhati Zahod, ampak tudi tako imenovana »no-go« predmestja evropskih metropol, kamor si niti policija ne upa, ker se tam v od vseh pozabljenih getih kotijo kriminal, mamila, orožje in najbolj nore ideologije. Od kod je že bila večina ekstremistov, ki so streljali po Parizu, in čigavo državljanstvo so imeli? Bo Hollande bombardiral tudi njih?

Če hočemo zmagati nad skrajneži, se bo terorizma torej treba lotiti bistveno drugače, pri koreninah in pri izvoru. Tudi doma. V Evropi. Z ustvarjanjem človeka vrednih razmer. Mednarodno pa se bo namesto z navzkrižnimi bombardiranji, pri katerih vsaka velesila išče zgolj svoje koristi, končno treba skupaj in na ves glas vprašati, ali niso morda glavni sponzor vseh teh ekstremizmov in tudi »Islamske države« že od Bin Ladna naprej prav tiste bližnjevzhodne kraljevine, šejkati in emirati, od katerih Zahod tako veselo kupuje nafto in jih že stoletja izigrava za svoje koristi. Morda bi kazalo začeti kar pri Saudovi Arabiji.