Dogovor evrskih prvakov o novih finančnih injekcijah za Grčijo v zameno za obsežne reforme državne uprave in gospodarstva bi lahko bil – po starogrško – »baza« novega začetka za egejsko državo tik pred bankrotom. Iz stare grščine pa ne izvira tudi tujka za nesposobnost plačevanja obveznosti; to besedo smo dobili iz italijanskega izraza »banca rota« za polomljeno klop trgovcev z novci, a iz stare grščine ne izvirajo niti »reforme«. Te so skupaj z ekspanzivno politiko Evropske centralne banke na pot gospodarskega okrevanja že vrnile Irsko, Španijo, Portugalsko ter še nekatere države s Slovenijo vred. Toda v državi, ki je svetu dala »Evropo«, a tudi »kaos«, ni nič samoumevnega.
V stoletjih pod otomanskim škornjem so se Grki naučili, da varanje države ni nič tako zelo slabega, po pridobitvi neodvisnosti pa so namesto moderne države ustoličili lojalnost do starih elit in po uničevalni drugi svetovni vojni ter vojaški diktaturi do strankarskih. V skladu s tem sta se napihovala državni aparat in socialna država in je hkrati nazadovalo gospodarstvo. Zadnji vir poceni denarja je prinesel vstop v evro, ki so ga v veliki meri dosegli s statističnimi prevarami. Grki so se vseeno veliko dlje kot drugi upirali poravnavanju svojih obveznosti z izgovorom, da so jim jih vsilile tuje banke.
Takšnih argumentov mora biti zdaj konec, saj lahko količina denarja na kocki v novo krizo pahne ne le evrsko območje, ampak vso Evropo. Če bo Grčija dobila zahtevano prestrukturiranje dolga, mora v zameno na novo zagnati svoje gospodarstvo, da bo to lahko ustvarjalo novo vrednost, in to ne le za odplačevanje dolgov. Zakaj velik del grških oliv, ki veljajo za najboljše na svetu, kot olje prodajajo drugi, zakaj turški turizem prehiteva grškega? Kje so spodbude malim in srednjim podjetjem? Grčija in evrsko območje dobivata še eno priložnost, da vsaj zanje ne bo zadnja, pa bodo morali poskrbeti v Atenah.