Fantje, igra(j)te le zase!

Četudi je nogomet kralj športa, je navidez nepomemben v primerjavi z najusodnejšimi izzivi sodobnega sveta, kot so demografske razlike med »novim« in »starim« svetom, selitev kapitala v davčne oaze in pomanjkanje prave vizije. Kljub temu mnogi dobro živijo od nogometa, še več jih zanj – dobesedno – živi.

Tudi slovanski derbi za euro 2016 bo ponudil podoben izziv. Ukrajinci bi si v primeru uspeha razdelili 2 milijona evrov, Slovenci še veliko več, saj so se pred začetkom ciklusa odpovedali »sprotnim« premijam v zameno za večji kos pogače na koncu. Podobno bi ugotovili s primerjavo navijačev obeh reprezentanc: če bodo eni vsaj začasno pozabili na žalostno dogajanje v vzhodnem delu države, bodo drugi vsaj nekaj dni polemizirali še o čem drugem kot o »tehničnih ovirah« na slovensko-hrvaški meji.

Za koga naj torej igrajo Birsa, Novaković in Kampl – zase ali za navijače? Navijači zahtevajo zmage, uvrstitev na evropsko prvenstvo v Franciji in točo golov v mreži Ukrajine. Prav tako navijači še pred koncem sleherne tekme slovenske reprezentance zasujejo internetne strežnike s svojimi mnenji in komentarji – kot bi v Sloveniji dejansko živelo dva milijona selektorjev. Seveda imajo navijači na štadionu ali gledalci pred TV zasloni pravico do izražanja svojega mnenja – eni plačujejo ogled nogometne tekme neposredno z nakupom vstopnice, drugi posredno z odobravanjem oglasnih sporočil. Bi morali torej nogometaši igrati za lepši vsakdan navijačev?

Resnica je nemara drugačna – reprezentanti igrajo predvsem zase, pri čemer ni razlike med najbolj izkušenimi nogometaši in rodom, katerega čas šele prihaja. To še najbolj nazorno potrjujejo besede Kevina Kampla: »Mi, mlajši, bomo v soboto in torek igrali največji tekmi doslej v naših karierah. Za starejše pa je dvoboj z Ukrajino zadnja priložnost za uvrstitev na evropsko prvenstvo, zato bomo vsi skupaj motivirani do skrajnosti, verjemite.«

Takšna usmeritev reprezentančne jate je gotovo edina prava. Fantje, ki so v letih 2008-2010 plebiscitarno dvignili na noge ves narod in sprožili nenadzorovan izbruh čustev celo pri tedanjih premieru in predsedniku države, so že opravili svoje. Slovencem so tedaj dali več kot marsikateri samooklicani mesija, nikomur ne dolgujejo niti centa. In, ne nazadnje, nosilci »južnoafriške« igre bi dobili v primeru novega zgodovinskega podviga z Ukrajino edinstveno priložnost za dostojno slovo po koncu eura 2016. Slovo, za katerega so bili prikrajšani člani »zlate generacije«, če odmislimo poslovilno tekmo Zlatka Zahovića in soigralcev sredi kvalifikacij za mundial 2006, na kateri ni bilo niti selektorja Srečka Katanca.

Fantje, zato jutri in v torek igra(j)te predvsem zase. Eni za zaslužen položaj med najboljšimi slovenskimi športniki doslej, drugi za neprecenljive izkušnje, ki ti jih lahko ponudi le nastop na šampionatu Evrope, vsi skupaj pa za novo nogometno pravljico. Če boste uspešno igrali zase, boste na koncu tako ali tako razveselili tudi navijače.