Fantje, zmagajte!

Naj slovenski rokometaši ostanejo na EP na Hrvaškem ali gredo domov? O tem bo jutri odločalo predsedstvo Rokometne zveze Slovenije, ki ga je predsednik Franjo Bobinac »mobiliziral« za odhod v Zagreb, kjer so čustva okoli naše izbrane vrste na točki vrelišča. Do te točke so jih spravile sporne sodniške odločitve, najprej dvojna merila na tekmi z Makedonijo, nato zasuk po videoanalizi, ki je zgodovinsko in sladko zmago nad Nemčijo spremenil v bridko delitev točk. Predvsem pa pri Slovencih sprožil občutek krivice, ki ga bo težko preboleti.

Tudi za člane predsedstva RZS, ki prek svojih podjetij vlagajo v ta šport, bo to težko, vendar naj tako pomembno odločitev sprejmejo hladnih glav ter z mislimi na tiste, ki se jih to najbolj dotika – rokometaše. Navijači in pravičniki vseh vrst, ki pozivajo k bojkotu »rokometne mafije«, bodo čez nekaj dni na vse pozabili in predvsem ne bodo ničesar ne pridobili ne izgubili.

Današnja slovenska odločitev ima zelo malo možnosti, da zatrese temelje evropskega rokometa, kot ima majhne možnosti za uspeh pravno orožje, s katerim rožlja vodstvo RZS. Odločitev pa bo večinoma krojila prihodnost slovenskega rokometa, ki tvega izobčenje s tekmovanj najvišje ravni in osamljen boj z mlini na veter, saj ta čas ni mogoče zaznati podpore drugih rokometnih nacionalnih zvez, da bi sprožili revolucijo proti veljakom z Dunaja.

Tvega tudi izgubo zelo obetavnega reprezentančnega rodu, ki je proti Nemčiji pokazal, da ima potencial za evropski in svetovni vrh. Odzivi igralcev po krivici, ki se je osebno zgodila le njim, naj bodo vodilo. Že nekaj minut po tekmi so razmišljali le o svoji igri in naslednji tekmi. Pravici ne bo zadoščeno, če Slovenci ostanejo na prvenstvu ali če odidejo. Boj zanjo tudi ni prvo poslanstvo RZS, ampak razvoj slovenskega rokometa, ki iz te zgodbe lahko kot zmagovalec izide le na igrišču – najprej jutri proti Črni gori.