Festivalski val

Skupaj z vročinskim valom naše kraje poleti zajame tudi festivalski val. Poletni meseci so namreč po podatkih spletnega portala Culture.si festivalsko najbolj prometni, kar je najbrž povezano s tem, da veliko prireditev, predvsem glasbenih, poteka na prostem in so ne samo kulturnega značaja, temveč tudi družabnega. Seveda vseh festivalov ne gre jemati resno, nekateri so ta pojem popolnoma razvrednotili s tem, ko so ga prilepili tudi na povsem komercialne zadeve, kot je, denimo, festival nakupov, toda kljub temu imamo, vsaj tako kažejo podatki, v Sloveniji trdno jedro okoli 200 festivalov s kulturno vsebino. Najbrž bo držalo mnenje, da jih imamo toliko, kot jih potrebujemo in smo jih sposobni financirati, kajti tudi v tem segmentu deluje pravilo ponudbe in povpraševanja. Še pred desetletjem se je zdelo, da burne rasti števila festivalov ne bo ustavilo nič, potem pa smo prišli v stanje nekakšnega ravnovesja: vsako leto se rodi kakšen nov in kakšen zamre, ampak večjih premikov na festivalskem področju že nekaj let ni. Najbrž pa spremembe občutijo organizatorji, saj vedno težje najdejo finančna sredstva za pripravo svojih prireditev.

Festivali so za mesta pomembni, utrjujejo njihovo prepoznavnost in povečujejo turistični obisk. Nekatera mesta so po svojih festivalih slavna, recimo Salzburg, Avignon, Edinburg, Cannes, Benetke, Dubrovnik, kar gre najbrž pripisati njihovi dolgi tradiciji in kakovosti programa. Tudi pri nas bi si morali prizadevati, da bi imeli kakšen tak velik in pomemben festival, ki bi bil turistični magnet in ki bi promoviral posamezen kraj in vso Slovenijo. A za kaj takega so potrebna velika vlaganja, za kar pa pri nas nikoli ni bilo in najbrž ne bo prave volje in interesa. Tako ostaja slovenski festivalski zemljevid posejan z množico manjših festivalov, ki vsi ostajajo lokalnega pomena.