Tiskane izdaje
Čez pet dni bo predsednik države predvidoma razpisal datum parlamentarnih volitev. Kot kažejo javnomnenjske ankete, bo parlamentarni prag prestopilo približno toliko strank kot leta 2014. Najvišjo podporo imajo tri stranke, razlike med njimi so majhne, izid volitev pa bo še tesnejši, če se bo nadaljeval trend, ki ga je zaznal tokratni Delov politični barometer. Podatki kažejo dvoje: na eni strani opazno okrepitev SMC po Cerarjevem odstopu, na drugi pa krepak padec Liste Marjana Šarca.
Njenega prvaka je doletelo tudi največje znižanje ocene na lestvici najbolj priljubljenih politikov. Glede Liste kamniškega župana je pomenljivo še nekaj. To je rezultat odgovorov na tako imenovano odprto vprašanje, pri katerem morajo anketiranci sami navesti ime stranke oziroma liste, ki bi jo volili. Pri takšnem merjenju se je na prepričljivo prvo mesto uvrstila SD. Dobila je skoraj dvakrat več glasov od Šarčeve liste.
SD z rezultati v anketah hkrati demantira ocene političnih analitikov izpred mesecev. Ti so ji z oddaljevanjem predsedniških volitev napovedovali padec priljubljenosti, češ da bo zmagoviti val Boruta Pahorja na predsedniških volitvah, ki ga je skupaj z njim zajahala stranka, upadel in s približevanjem parlamentarnih volitev izgubil moč. Položaj SD se pred začetkom uradne volilne kampanje torej zdi razmeroma ugoden.
Stranka ostaja optimistična in na sobotni programski konferenci je njen prvak Dejan Židan napovedal potencialno potrojitev rezultatov iz leta 2014. Razmeroma nekarizmatični prvak SD se sicer uvršča v drugo polovico lestvice najbolj priljubljenih politikov, a je hkrati deležen precej manj negativnih ocen kot koalicijska kolega Cerar in Erjavec.
Židan se že vidi tudi v vlogi bodočega predsednika vlade. Ob tem – ne glede na govorice o drugačnem stališču v delu stranke do tega vprašanja – odločno ponavlja, da SD v koaliciji z radikalno SDS gotovo ne bo.
S približevanjem volitev se zaostruje tudi politična retorika. Prvak desnice Janez Janša je na sobotne čivke Židanove ekipe o samozavestni Sloveniji odgovoril z rafalom o licemercih, genocidni levici, ubijalcih z davki in birokracijo ... Njegova stranka napoveduje zaostritev migrantske politike in varovanje Slovenije, njene identitete in kulture, SD pa na drugi strani zagovarja takojšno odstranitev rezilne žice na meji.
Zdi se, da bodo osrednje teme predvolilnih spopadov prav migrantsko vprašanje pa tudi meja s Hrvaško in NLB. Da bi se SD skozi predvolilna soočenja prebila čim manj poškodovana, se bo morala zato odreči enemu od pomembnih kandidatov. O tem mlinskem kamnu v soboto še niso hoteli javno govoriti. A dejstvo je, da bi jim Franci Križanič, nekdanji minister v Pahorjevi vladi, z ovadbo zaradi Teš6 in očitkov, da bi bila bančna sanacija za davkoplačevalce precej cenejša, če bi vlada tedaj upoštevala zahteve Banke Slovenije po sprotni dokapitalizaciji bank, prej resno škodil kot koristil.
Stranka, ki je preživela strice iz ozadja, menjave na vrhu, notranje boje, bitko za teran, umik nekaterih vidnih članov, razsulo v vojski, ki jo v zadnjih desetih letih s svojimi ministri obvladuje skupaj kar sedem let, sporna kadrovanja ..., gre na tokratne volitve bolje pripravljena. Poiskala je nove obraze, ki so pravi magnet za slovenske volivce, in prenovila program, ki bo morda prepričal tudi v preteklosti njen morebiti preveč zapostavljeni »naravni« volilni bazen. Torej mlajše generacije, prekariat, visoko izobražene, nove manjšine. Njena »samozavestna Slovenija« pa bo, ne glede na to, takoj po volitvah treščila ob realnost koalicijske pogodbe oziroma realnost interesov. Strankarskih interesov in interesov vplivnih omrežij, ki jim je podlegla že vlada v odhajanju.
