Tiskane izdaje
Varčevalni ukrepi brez spodbud za gospodarstvo ne bodo prinesli rasti, ki bi zagotavljala, da se kriza ne bi še poglobila in ponovila. Tako pravijo kritiki ukrepov vlade, ki zagotavlja, da nas bosta varčevanje in rast z roko v roki popeljala v lepšo prihodnost. A se zdi, da bi bilo bolje, da bi se vanjo popeljali kar sami – na kolesu.
Množica ljubiteljev tega prevoznega sredstva in športnega rekvizita je danes praznovala že 31. vrhunec sezone pod okriljem zveneče blagovne znamke – Maraton Franja. Ta že dolgo ni več le ena najbolj množičnih rekreativnih prireditev pri nas, temveč simbol kolesarske nacije. Pri nas sicer ni devetih milijonov koles, kolikor naj bi jih bilo v Pekingu, z okoli 84.000 prodanimi v letu 2011 (podatke je zbral Grega Stopar s portala mtb.si) pa Slovenija glede na število prebivalcev lovi za rep razvite zahodnoevropske države.
Zato ni čudno, da se je Franja lahko tako globoko zasidrala in dosegla današnje razsežnosti, iz enodnevnega druženja največjih kolesarskih zanesenjakov je prerasla v tridnevni festival na dveh kolesih. To se ni zgodilo čez noč in še zdaleč ne po inerciji. Nasledniki ustanovne »svete trojice« (Zvone Zanoškar, Tone Fornezzi - Tof, Janez Winkler) z Gorazdom Penkom na čelu so domač »proizvod« z bogato tradicijo z veliko truda posodobili, ga prilagodili tržnim razmeram in poskrbeli, da se kljub krizi in negotovi usodi čedalje bolj uveljavlja. Pri tem posredno bogati državno blagajno. Množice kolesarjev z nakupom opreme polnijo tudi davčno malho, ob aktivnem življenjskem slogu pa so še manjše breme za zdravstveni sistem.
Franja in njeni častilci nas ne bodo izvlekli iz krize, so pa lahko kažipot za marsikoga. Morda tudi za tiste športne funkcionarje in kulturnike, ki bijejo plat zvona in se sprašujejo, kdo jih bo rešil.
