Golobnjak

Sporočilo romunskih množic na ulicah je preprosto. Ne kradite več! Skoraj tri desetletja so politiki na oblasti kradli, kolikor so le lahko. Ne glede na politično opcijo na oblasti. Pogosto s podporo naslednikov nekdanje komunistične stranke in tajne službe Ceaușescujeve diktature. Pod svojim nadzorom so imeli pravosodje, vladanje pa so zlorabili za prikrivanje lastne korupcije. Takšno prakso želi nadaljevati tudi sedanja vlada, ki streže po širokih pooblastilih direktorata za boj proti korupciji (DNA).

Če vlada spornega odloka, ki bi omejil kazenski pregon zlorabe položaja in drugih kaznivih dejanj, ki si jih lahko privošči samo politična elita, ne bi umaknila, bi se ustavilo več kot dva tisoč preiskav in sodnih procesov. Po navedbah DNA, ki se je rodila pod mednarodnim pritiskom, je bila država v teh kazenskih zadevah oškodovana za milijardo evrov. Dosedanji dosežki poostrenega boja proti korupciji bi bili resno ogroženi. Seveda tudi DNA, ki je primer dobre prakse in redek pojav v EU.

Čeprav DNA pošilja politike pred sodišče, jih volivci pogosto vračajo na oblast. Boj proti korupciji je res močan zgled volivcem, vendar gre za počasen proces, ki pa je doslej deloval in dosegal uspehe. Kljub umiku odloka bo vlada iskala nove obvode, da bi pred zaporom rešila koruptivne politike iz lastnih vrst. Premier Sorin Grindeanu in pogojno obsojeni prvak socialdemokratov (PSD) Liviu Dragnea ne bosta vrgla puške v koruzo.

Vladajoča koalicija PSD in liberalcev (Alde) je v manj kot dveh mesecih zapravila kapital, ki ga je pridobila z impresivno volilno zmago. Njene sedanje poteze so namenjene le omejevanju povzročene škode, kar pa ne bo niti malo lahko. Med ljudmi je izguba zaupanja v vladajočo ekipo velikanska. Izvršna oblast ni prepričala državljanov, da se ne bori za pravno državo s figo v žepih.

Postavlja se dilema, ali bo PSD rešila svojo volilno zmago ali ne. Protestniki ne zahtevajo, naj se PSD umakne z oblasti. Veliko je odvisno od boja za prevzem oblasti v PSD, v kateri so se mladi in reformsko usmerjeni politiki distancirali od arogatnih stališč njihovega šefa in podprli civilno družbo.

Romunska oblast ni v položaju, da bi si lahko privoščila dolgotrajno politično krizo. Čeprav protestniki ne oporekajo vladi legitimnosti, niso pripravljeni sprejeti njene logike, da so bili izvoljeni z večinsko voljo ljudstva, zdaj pa lahko delajo, kar se jim zahoče. Najmnožičnejši protesti po padcu komunizma so nazorno pokazali, da ne bodo stali križem rok in čakali na nove redne ali predčasne volitve.

Romuni kaznujejo politike in gredo na ulice, ne da bi jih tja poslali politiki. Primerjava s krvavim uporom proti bivšemu komunističnemu diktatorju je za zdaj pretirana. Ne bi pa bilo prvič, če se bodo Romuni znesli nad golobi, ki na tleh jedo ljudem iz roke, ko se dvignejo v nebo pa jim serjejo po glavah.