Tiskane izdaje
Ko so iz vlade zaradi ugotovitev protikorupcijske komisije začele odhajati koalicijske partnerice, jih je Janez Janša posmehljivo izzval, naj »junaki« zberejo podpise, vložijo konstruktivno nezaupnico in zrušijo vlado. Če so tega sposobni.
Z odločitvijo SLS, da – že drugič v tem mandatu – ne bo vstopila v vlado z levico, je stara in nova opozicija pokazala, da res niso. Dogovora o kakršni koli rešitvi politične krize stranke preprosto niso sposobne: ne o nezaupnici, ne o mandatarju, ne o prehodni, projektni ali kakšni drugačni vladi. S prvo se ne strinja Lukšič, z drugo Žerjav, tretja ni všeč Šušteršiču.
Razmere tako postajajo absurdne: opozicija ima že skoraj dvetretjinsko podporo v parlamentu, vlada ministrskih vršilcev dolžnosti pa je vsak dan bolj nezamenljiva.
Neracionalno ravnanje politike sicer tlakuje pot do predčasnih volitev, ki pa bodo, če se politični tekmeci ne bodo sposobni dogovoriti, takrat ko se bo za to odločil Janša. Na njih bo, če medtem ne bo nastala nova politična pobuda, udeležba rekordno nizka in zelo verjetno bo pri vrhu spet SDS. Večino sedanjih parlamentarnih strank pa bo odplaknilo v politično pozabo. Zato je zaklinjanje, da so prav vse za predčasne volitve, politični blef.
Ker Janša noče odstopiti, je konstruktivna nezaupnica pač edina pot do njih. Če bi torej prvaki mislili resno, bi sami kandidirali za mandatarja in s tem skrajšali čas do volitev. Včeraj smo preverjali, ali so to pripravljeni storiti. Seveda niso.
Slovenija je že nekaj let v neprekinjeni politični krizi. Stranke so vkopane za svojimi barikadami in sprejemajo odločitve po nareku lastnih omrežij in interesnih skupin, ki jim zagotavljajo preživetje, ne pa v interesu države in državljanov.
Če ne bi bilo tako, bi razumele, kaj jim vse bolj jasno in vse bolj glasno sporočajo z ulice.
