Govorica traktorjev

Napovedi, da bo v Bruslju na dan, ko se bodo zaradi nakopičenih težav v kmetijskem sektorju na izrednem zasedanju sestali resorni ministri držav članic EU, zelo vroče, so se uresničile. Pa ne zaradi vremena, ki je bilo vse prej kot poletno, z dežjem. Za to so s protesti na ulicah in pred poslopjem, v katerem so sestankovali ministri, poskrbeli kmetje.

Zaradi krize na trgu mleka, mesa, sadja in zelenjave, ki ji po podaljšanem ruskem embargu še ni videti konca, so v mesto prihrumeli s traktorji. Jezni zaradi padajočih cen in izgubljenega zaslužka so to, kar si mislijo o politikih in institucijah EU, ki ne znajo ustrezno ukrepati, »povedali« preprosto in na svoj način. Nanje je zato »deževalo« tudi sadje in kakšna plastenka z mlekom vmes. Belgijski, francoski in nemški kmetje so izražali ogorčenje v imenu vsega evropskega kmetstva, ki je po prepričanju njihovega vseevropskega združenja CopaCogeca žrtev mednarodne politike. Kaj pa sta drugega ukrajinska kriza in ruski embargo, če ne posledica političnega napenjanja mišic z dolgoročnimi posledicami za vse? Ko svoje prispevajo še krize znotraj EU, z izpostavljeno grško, pa težave na kitajskem trgu in vremenske razmere, ki krojijo pridelavo na globalnem trgu, je mešanica slabega skoraj popolna.

Kopičenje težav, ki so udarile po pridelovalcih hrane, je že pred počitnicami napovedovalo vroče jesensko dogajanje tudi na sedežu evropske komisije, kjer odločajo o ukrepih in pomočeh sektorju. Zaradi padajočih cen mleka, svinjine in govedine, preobilne ponudbe sadja, ki ga je nujno treba umakniti s trga, da bi se izognili ponovitvi lanske sezone s katastrofalno nizkimi cenami za pridelovalce, se povečuje tudi nestrpnost.

Ob izpostavljanju razmer na mlečnem trgu je treba pošteno priznati, da jih je bolj kot uradni padec sistema kvot aprila letos, poslabšala prepoved prodaje na ruski trg. Pri tem ni mogoče spregledati, da so v državah z največjo prirejo mleka v Evropi že vsaj leto pred ukinitvijo kvotnega sistema povečevali prirejo in na trg pošiljali presežke kljub finančnim kaznim zanje. Ko se je zgodil ruski embargo, je bil mlečni krog s povečanimi presežki sklenjen. Dejstvo je, da izgube trga, na katerega so evropski mlekarji prodali 30 odstotkov sira in skoraj 40 odstotkov masla, ni bilo mogoče nadomestiti niti s preusmeritvami prodajnih tokov. Tudi v tretjih državah s Kitajsko na čelu se ni izšlo, kjer se je skoraj sočasno s poslabšanimi razmerami na notranjem trgu EU zmanjšala poraba in z njo uvoz.

S podaljšanjem ruskega embarga se bo davek, ki ga plačuje evropska pridelava hrane na politične odločitve velikih igralk, med katerima sta gotovo najmočnejši Nemčija in Francija (obe sta mimogrede veliki pridelovalki mleka), samo še povečeval. Delitev milijonske finančne pomoči pridelovalcem, o kateri odloča oblast v Bruslju, bo zato lahko dobrodošla gasilska akcija, od katere bodo vsaj pršci dosegli tudi male igralce na velikem trgu.