Grbi in majice na kavi

Zgodilo se je … te dni! Skoraj sredi Zagreba. Namreč v zagrebškem predelu Črnomerec so pretepli dva mlada fanta, stara nekaj več kot 17 let. Vračala sta se z nogometnega srečanja med ekipama iz Zaprešiča (pravzaprav skoraj že zagrebškega predmestja) in splitskega Hajduka. Nič manj nepomembno pa ni dejstvo, da sta imela oba fanta oblečena nogometna dresa, majici splitskega Hajduka.

Končala sta v bolnišnici, komentatorji pa so si bili dan pozneje enotni, da je šlo za »dejanje nenadzorovane agresije, ki je postala precejšen del našega vsakdana«. Pa da sta bila menda tudi nekaj malega sama kriva, saj sta imela sredi Zagreba oblečen dres »sovražnega« Hajduka.

Druga zgodba prihaja iz francoskega Montpelliera. Tamkajšnje sodišče je po hitrem postopku obsodilo navijača košarkarske reprezentance Bosne in Hercegovine Edina Mehinovića, ki ima začasno prebivališče na Nizozemskem. Razlog je bil nacistični pozdrav, s katerim je na tekmi košarkarskega evropskega prvenstva med Izraelom in Rusijo dražil navijače, je poročal časnik Le Parisien.

Prav te dni smo družba nekaj fantov, nekaj nekdanjih košarkarjev in nogometašev, spremljali košarkarska srečanja na evropskem prvenstvu. V nekem trenutku sta v lokal vstopila dva fanta, stara kakih 25 let. Eden je bil oblečen v majico nogometnega kluba Barcelona, drugi Reala iz Madrida. Mirno sta sedla, popila svoj kozarec osvežitve, vrgla oko na televizijsko dogajanje pod koši in odšla. Mirno! »Sprašujem se, ali je mogoče kjerkoli na Hrvaškem videti, da za isto mizo sedita navijača zagrebškega Dinama in splitskega Hajduka; seveda oblečena vsak v svojo športno opravo,« je vprašal znanec in prekinil nekaj trenutkov molka.

»V Madridu mogoče, v Zagrebu in Splitu nemogoče,« je dejal znanec in navrgel, da tudi v Beogradu ni mogoče videti, kako skupaj popivata navijača Partizana in Crvene zvezde, v Sarajevu da je podobno, v Makedoniji pa še huje, saj tam razdeljenost ni povezana le s pripadnostjo nogometnemu klubu, ampak tudi s pripadnostjo narodu.

Pred časom so mi v Srbiji podarili majico njihove judoistične reprezentance. »Kaj bi bilo, če bi oblečen vanjo odkorakal na kavo sredi Zagreba?« sem vprašal zbrano družbo. Odgovor je bil kratek in jedrnat. »Nič! Vsaj kar se nas tiče. Zaradi tistih nekaj, sicer bolnih v glavi ter obremenjenih zaradi grbov na športnih majicah in njihove pritlehnosti pa ti raje tvojo namero odsvetujemo,« je v imenu družbe dejal M. in ni ob tem nič kaj spominjal na nenadzorovane agresije, ki so postale precejšen del našega – še zlasti športnega – vsakdana.