Tiskane izdaje
Marine Le Pen. Ne more presenečati, nobenega čudenja ni mogoče uprizarjati ob političnih uspehih, ki jih vrsti enega za drugim. Vliva »upanje«, grozljivo upanje.
Čas, ki ga živimo že leta, je doba ekonomskih brezpotij ter velike socialne in tako mentalne revščine. Je poglavje sproščenih negativističnih čustev in prestrašenih, ozkih identitet, po novem pa je tudi vse bolj obdobje bodečih žic, še drugih simbolov politične zaplankanosti, (verbalne) obsedenosti s »priseljencem« in malone deklarirane medijske sovražnosti do Evrope ... Tudi zato v Franciji čedalje bolj priteguje skrajna desničarka Marine Le Pen.
Sedanji čas je prav tako era blefirane všečnosti in hlepenja po široki odmevnosti, v njem, kjer se stara vertikalnost lomi z novodobno horizontalnostjo, se zdi malo prostora za resno političnost. Tudi zato ga ni, ker se tradicionalna politika vztrajno moralno uničuje sama in smo jo pomagali ubiti mediji, ves čas na preži za hipnimi malenkostmi črno-belega sveta. Zaradi vsega tega in še česa je v prvem krogu nedeljskih regionalnih volitev v Franciji zgodovinsko povedla Nacionalna fronta Marine Le Pen – in ne samo zaradi džihadističnih napadov januarja letos pa 13. novembra in zaradi resnih groženj s terorizmom že prej, vmes in zdaj. Karizmatično skrajno desničarko so vsaj pomagali narediti tudi veliki, resni mediji: v trenutku, ko so ji začeli odmerjati svoj predragoceni prostor. Saj jo grajajo, a hote ali nehote jo hkrati politično povzdigujejo.
Vsak tretji Francoz, ki je v nedeljo podaril glas skrajni desnici in jo postavil na čelo v šestih regijah, je, naj se sliši še tako sprevrženo, nagradil – kot pravi za Delo pisatelj René de Ceccatty – »iskrenost«: grozno odkritost. »Strašno je, ko deluje najbolj iskreno stranka, ki zagovarja najhujšo od možnih politik.« Vliva upanje, slepo grozljivo upanje, čeprav zagovarja ozko in sovražno prečiščeno vizijo prihodnosti ... »A trenutno razpoloženje med Francozi je odraz spodletele štiriletne vladavine socialistov, ki so obljubljali nekaj, delajo pa drugo.« Ali kot še pravi pisatelj, sporno prevzemajo teze desnice: pri ekonomskih vprašanjih, in celo skrajne desnice: v obrambi in varnosti ...
Zato ne sme presenečati, da se Francozi po vseh razočaranjih nad predsednikom Hollandom in že prej Sarkozyjem vse bolj obračajo k Nacionalni fronti. Le Penova jim te dni vzneseno ponavlja: »V demokraciji je edini vladar francoski narod; govorim njemu, ne pa politikantskim aparatom«. ... »Treba je poskrbeti za ekonomsko domoljubje.« ... »Kriza, brezposelnost, poplava priseljencev niso usoda, ampak politična izbira.« Ekonomsko in socialno varen človek je pomirjen, revež je vznemirjen. Marine Le Pen je inteligentna in pretkana, zato dobro ve, kako delati v čedalje večji bedi. Ni odprta, spretno zna prezirati ... – drugega. Le nečesa ne pove Francozom, ki verjamejo vanjo: vsak jaz slej ko prej postane drugi.
V morebitni Franciji Marine Le Pen bo za mnoge težko ostati Francoz in kaj šele Evropejec. In kako potem kot Evropejec preživeti v taki Evropi!?
Grozljivo »upanje«
Marine Le Pen. Ne more presenečati, nobenega čudenja ni mogoče uprizarjati ob političnih uspehih, ki jih vrsti enega za drugim. Vliva »upanje«, grozljivo upanje.
Objavljeno
07. december 2015 17.42
FRANCE-VOTE-REGIONALES-NORD
