Tiskane izdaje
Mraz je, pravi veliko ljudi, posebno mlajših. Ko pa pogovor nanese na spomine nekoliko starejših, je kar veliko tistih, ki se spomnijo, kako so še kot otroci zadnjič gazili po globokem snegu v šolo in je to bilo celo zabavno, kljub še nekoliko nižjim temperaturam kot v preteklih dneh. Danes je vse drugače, otroci se v šolo peljejo na zadnjih sedežih avtomobilov, sneg in mraz pa sta tu le moteča dejavnika. Če ceste niso takoj kopne in posoljene, je jeza velika.
Podnebne spremembe so se začele kazati v 80. letih prejšnjega stoletja, to kažejo tudi analize starih dreves. Posledice segrevanja planeta se stopnjujejo, zdaj tako rekoč ni več leta, ko nas narava ne bi opozorila na mačehovski odnos do nje. Pogosto večkrat. Rastline poženejo prej kot včasih, tudi letos se je to zgodilo že januarja. Potem je do nas segel žep polarnega mraza in vztrajal več dni. V prihodnjih dneh bo videti, kako bodo rastline prestale ta šok. Segrevanje dodaja energijo vremenskim pojavom, spremembe so lahko zelo hitre in silovite, potem se za nekaj dni vzpostavi novo ravnotežje. Včasih v ozračju ni bilo dovolj energije za znižanje temperature za 30 stopinj Celzija v zgolj enem dnevu.
V prihodnjih dneh bomo videli učinke. Foto Igor Modic/Delo
Pri nas je bilo ob tem hladneje kot v polarnem območju, kjer je vsako leto manj ledu. Poleti bodo spet do vseh prišle skrb vzbujajoče vesti o taljenju permafrosta, ki poleg drugega zadržuje žepe metana, ki sproščen lahko sproži zanko pospešenega segrevanja, in tudi, kot se glasijo nova opozorila, starodavne bakterije vraničnega prisada in še česa, na kar nismo več odporni. Še bolj zlovešče so napovedi o dvigu gladine morja. A to je daleč od oči in uma. Zato malce bližje: nekaj mraza je koristnega, ker komarji zdaj ne morejo zarediti naraščaja, januarja so ga že lahko.
Posledice ravnanja človeštva se ne pokažejo takoj, tudi to je težava. A vsa pretekla opozorila znanstvenikov so se uresničila, ekstremi se krepijo in postajajo pogostejši. To zna povedati tudi kakšen uslužbenec vlade. Kljub temu pa tudi v tej državi delamo vse, kar lahko, da te ekstreme še okrepimo. Ne gre le za to, da povečujemo porabo nafte in kopičimo smeti.
Vsepovsod je treba z avtom, zato je sneg nadloga. Foto Jure Eržen/Delo
Reke spravljamo v korita in temu rečemo protipoplavno urejanje. Polja z intenzivnim kmetijstvom, pesticidi in umetnimi gnojili spreminjamo v puščave, potem pa zahtevamo namakanje. Gradimo nove ceste, stavbe in tovarne, za kar sekamo gozdove, mokrišča pa zasipavamo. Temu pravimo razvoj in kmetijska politika. Ko na to dodamo podnebne spremembe, dobimo uničujoče poplave, katastrofalne suše in požare, uničevalno močne vetrove, zemeljske in blatne plazove, požiralske pohode lubadarjev in gnečo na cestah.
Slovenija sama ne bo ustavila podnebnih sprememb, lahko pa se jim prilagodi. Zaradi ljudi in razvoja, ne zaradi narave, ta našega prilagajanja ne potrebuje.
