Tiskane izdaje
Preigravanje je končano. Če smo še včeraj bentili, kolikšen del prejemka bi nam odžrl krizni davek na plače in za koliko bi se nam podražilo življenje zaradi dviga DDV, zdaj vemo več. Kriznega davka letos še ne bo, že julija pa dobimo višji davek na dodano vrednost. To sta nam danes povedala predsednica vlade in finančni minister nekaj ur prej, preden sta program stabilnosti in nacionalni reformni program poslala v Bruselj.
Je en davek manj dobra novica? Morda, pod pogojem, da bodo drugi ukrepi skupaj z načrtovanimi prodajami podjetij zadoščali za kritje vseh finančnih lukenj in želenih spodbud za gospodarstvo. Gotovo pa bi bilo zanimivo izvedeti, ali je ideja o kriznem davku na plače ugasnila enako hitro, kot je vzniknila zgolj zato, ker je bilo kratko testiranje v javnosti dovolj učinkovito. Nasprotovali so mu vsi: gospodarstvo, javna uprava in celo upokojenci, ki so še pred dnevi trdili, da je krizni davek dober ukrep, pa so si premislili po tem, ko so izvedeli, da bi davek padel tudi na pokojnine. Padle so celo tihe grožnje o ljudski vstaji. Dvomimo, da so zalegle; bolj verjetno je, da je o kriznem davku in morda tudi zvišanem DDV politikom – kar je dobro znamenje – uspelo najti soglasje. To bi lahko sklepali tudi po izjavi premierke, ki je po sredinem sestanku z opozicijo povedala, da je bil »pogovor konstruktiven«.
Predlagani ukrepi za izhod iz krize morajo biti realni. To pričakuje tudi evropska komisija – namreč kredibilen program z natančno določenimi roki in naborom ukrepov, ki so izvedljivi v praksi in ne samo črke na papirju. Vlada si zdaj, ko smo pod drobnogledom Evrope, ne more več privoščiti praznih obljub, kje vse bo še postrgala denar, če takšnim nalogam ni kos ali pa morda še nima volje zanje. Med zalogami za pobiranje davkov je tudi siva ekonomija, vredna skoraj deset milijard evrov. In to neobdavčenih. Kdo in kako se bo končno tega lotil, doslej nismo razbrali iz nobenega programa ukrepov.
