Tiskane izdaje
Dobra dva meseca po vstopu Hrvaške v EU se je najmlajša članica sprla z Brusljem in se spravila v nezavidljiv položaj. Evropa ji namreč očita, da je zlorabila zaupanje, Hrvaška vztraja, da ima prav in da ne bo popuščala.
Za vse je »kriv« zakon o evropskem pripornem nalogu, ki mu je Hrvaška, le tri dni pred vstopom v EU, preprosto omejila veljavnost in ga sprejela tako, kot si ga je sama razložila. In posledično onemogočila izročitev Nemčiji nekdanjega udbovca in poznejšega pripadnika hrvaške obveščevalne službe Josipa Perkovića. Osumljen je vpletenosti v usmrtitev emigranta in enega od nekdanjih direktorjev Ine Stjepana Ðurekovića na Bavarskem leta 1983. Perkovića Nemci iščejo s tiralico.
Nastal je krog, ki sta ga sklenila EU in Hrvaška. Zadnja s trmoglavljenjem, češ, »mi imamo prav« ali »z nami ne bo nihče pometal« in »Hrvaška ni rezervat ptic«. EU pa je odločena, da z odločnim odgovorom (tudi kot sankcijo) najmlajši članici zagotovi spoštovanje pravnega reda EU in preklic lexa Perković kot njegove resne kršitve.
Na Hrvaškem je veliko državljanov prepričanih, da trmoglavljenje šefa vlade Zorana Milanovića ni dobro. Celo predsednik države Ivo Josipović je dejal, da se s tem povzroča škoda državi. Ni jih malo, ki so prepričani, da je država, stara 23 let, ki je pretrpela vojno, zgradila marsikaj in ima veliko tudi za ponuditi, namesto osvežitev v EU postala njena težava.
Hrvaška se težko, pravzaprav zelo težko spopada s preteklostjo.
Okoli leta 2000 je bil čas, ko je bila oblast na Hrvaškem krepko v rokah desnice (HDZ), od katere so nekateri, predvsem levica, in tudi krogi iz tujine, odločno zahtevali, da se opredeli do političnih in zgodovinskih dejstev, ki so močno obremenjevala desnico in državo v celoti. Vendar je zgodba o tej plati hrvaške preteklosti ostala bolj ali manj nedorečena.
Glede na zadnje dogajanje, povezano z udbovcem Perkovićem, kaže, da tudi na drugi, »rdeči« strani, ni prave moči za korenito presekanje spon. Nekaj poskusov je bilo, vendar je lex Perković, vsaj tako kaže, hrvaško levico, na čelu s SDP, spet potisnil korak nazaj, v čas, obremenjen s komunizmom, Udbo in podobnim.
Zdaj se je zgodilo še nekaj. Hrvaško tožilstvo je namreč dalo privesti 93-letnega Josipa Boljkovca nekdanjega partizana in prvega notranjega ministra v samostojni Hrvaški zaradi domnevnega vojnega zločina iz maja 1945 nad civilisti v bližini Duge Rese, ki da ga je izvedla enota Korpusa narodne obrambe Jugoslavije. Ko so Boljkovca prvič privedli pred dvema letoma, so to na Hrvaškem označili za »najočitnejšo zlorabo policije za predvolilne namene«, saj je državo takrat vodil HDZ, zdaj oblast, ki ji šefuje SDP, pojasnjuje, da je najnovejša obtožnica »spoštovanje pravne države«.
Ta hrvaška izjava pa je, če upoštevamo dejstvo, da EU od Hrvaške zahteva spoštovanje pravnega reda na ravni EU, in ne le v lastni državi, pravzaprav malo iz trte izvita. Udba, Knoj in preteklost pa (p)ostajajo v mladi članici EU pravzaprav le priročne in odmevne igrače v rokah vladajočih.
