Tiskane izdaje
Poteze, ki jih je vlekla vlada zadnjih nekaj tednov, niso mogle ostati brez posledic. Javnomnenjska anketa Dela – njene izide smo objavili danes – je potrdila, da se nezadovoljstvo javnosti z vlado hitro povečuje. Ni še na najnižji točki, kakršno je dosegla prejšnja vlada.
Nekje tam je, kjer je bila Pahorjeva vlada v času, ko je začela izgubljati referendumsko bitko. Ko jo je čez nekaj časa dokončno izgubila, je izgubila tudi vso verodostojnost in zaupanje. V javnomnenjskih anketah je podirala negativne rekorde. Nazadnje so se zgodile predčasne volitve.
Hiter padec podpore vladi v zadnjem mesecu dni daje slutiti, da nepopularni ekonomski ukrepi vlade niso glavni vir nezadovoljstva javnosti, ampak je to vladno odpiranje ideoloških vprašanj.
V zadnjem mesecu se je zgodila državna proslava, ki se je zastavonoše NOB niso smeli udeležiti. V tem mesecu so brez dela svojih pokojnin ostali nekdanji borci, policisti, vojaki, taboriščniki in zaslužni umetniki, izbrisani so bili označeni za navadne špekulante, partizanski poveljnik Franc Rozman - Stane pa za nevrednega, da bi se po njem imenovala vojašnica.
Ta mesec se je zgodil svojevrsten preobrat. Če se je prej morda še zdelo, da je vladi predvsem do tega, da državo požene iz gospodarske krize, se je zdaj jasno pokazalo, da ji je morda še bolj pomembno, da izvede temeljito spremembo družbenih odnosov. Javno mnenje se je seveda odzvalo.
V Delovi anketi se je mnenje o delu vlade v mesecu dni opazno poslabšalo.
Delež tistih, ki so vladi dali oceno »zelo negativno«, se je v primerjavi z mesecem prej skoraj podvojil, skupaj je vladi negativno oceno dalo več kot dve tretjini anketiranih. Za to vlado je – v nasprotju s prejšnjo, Pahorjevo – značilno, da polarizira. Javnost vlado bodisi izrazito podpira ali pa ji odločno nasprotuje. Določen del anketiranih, trenutno slaba četrtina, je z vlado vedno zadovoljen, drugi del jo zavrača. Zelo malo pa je takšnih, ki bi ji za njeno delo dali »srednjo« oceno.
A nezadovoljstvo z vlado se ne prevede avtomatično v nezadovoljstvo z vladnimi strankami.
Medtem ko se delež glasov za SDS zadnje mesece postopno zmanjšuje in NSi bolj ali manj ostaja na istem, rastejo deleži SLS in Državljanske liste. Slednja je v zadnjem mesecu skočila precej navzgor. Distanciranje Gregorja Viranta od nazorov in izjav Janeza Janše je dalo javnomnenjski rezultat. Celo Desusu zadnji mesec kaže bolje, čeprav je še vedno zadnji med parlamentarnimi strankami.
Takšno razpoloženje javnosti izraža tudi Barometer priljubljenosti.
Predsednika SLS in DL sta pri vrhu lestvice (Radovan Žerjav tretji, Gregor Virant četrti), medtem ko je Janez Janša na trinajstem mestu označen kot »padec meseca«, torej kot tista osebnost na Barometru, ki se ji je od prejšnjega meseca najbolj znižala ocena.
Je torej rezultate julijske ankete Dela mogoče razumeti kot javnomnenjski preobrat? Ni nujno, je pa precej verjetno. Če bo vlada vztrajala pri svoji brezkompromisnosti in aroganci do javnega nezadovoljstva, potem tudi od javnosti ne more pričakovati nič drugega kot brezkompromisnost in aroganco do vlade.
